Odkar se je maja tako pompozno ponavljalo slovenske zasluge za to, da bo svet poslej slavil čebelji dan, smo res postali bolj pozorni na to, čemu so posvečeni posamezni dnevi koledarskega leta. Izkazalo se je, da je dni, posvečenih posebnim stvarem, več kot tisoč, da segajo vse od zelo resnih tem, kot je svetovni dan beguncev, do zelo bizarnih, kot je svetovni dan ananasa.
Doslej so bili svetovni dnevi »že česa« sicer bolj ali manj odlične iztočnice za jutranje radijske oddaje, toda njihova uporabnost je lahko tudi koristna. Taja Užnik, učiteljica ljubljanske Osnovne šole Ledina, najrazličnejše svetovne dneve uporablja pri pouku podaljšanega bivanja. Sprva so bili starši učencev sicer presenečeni, ko so jim otroci v zvezkih kazali napise, kot je na primer dan stranišč – in pod njim otroško risbo straniščne školjke. Toda učiteljica Taja je prepričana, da svetovni dnevi ponujajo izredno raznoliko paleto tem, ki jih lahko obravnava z učenci.
»Učenci so zelo radovedni še zlasti takrat, kadar gre za tematiko, ki morda ni del rednega dopoldanskega pouka. Dodatno znanje popolnoma neprisiljeno in brez ocen vpijajo kot gobe. Običajno si najprej ogledamo posnetek o temi, nato sledi diskusija, na koncu pa učenci še ilustrirajo obravnavano snov. Včasih pa stopimo tudi malo ven iz okvirov. No, pri dnevu brisače smo se pred šolskim okostnjakom zaščitili z brisačami in jopicami.« Mimogrede: dan brisač je 25. maj in se slavi v spomin na pisca Douglasa Adamsa ter njegovo kultno knjigo Štoparski vodnik po galaksiji.
Svetovne dneve, ki jih obravnavajo ledinski učenci, učiteljica sicer izbira na podlagi krovnih projektov, ki jih izvaja šola. Pozorna je na to, da so tematsko povezani z okoljem, zdravjem, kulturo, pogosto izbira z Unescovega seznama svetovnih dni. Prepričana je, da so tematike učencem zanimive: »Vsak dan je po svoje zanimiv, če ga le predstaviš na privlačen način. Običajno so učencem najbolj zanimivi dan glasbe, dan ogroženih živali, dan brisače, ko v razred vedno pridem z brisačo okrog vratu, dan boja proti kajenju, dan malarije, dan redkih bolezni, dan zaščite ozonske plasti, dan Sonca in podobni.«
Dan rumenega prašička in iztegnjenega jezika
Torej imajo svetovni dnevi svoj namen. Recimo, da je to odvisno od tega, v katerem rangu svetovnih dni so. Kajti vsakdo si lahko izmisli svoj svetovni dan – recimo dan dela v postelji – si nabere dovolj somišljenikov in podpornikov, da razširijo novico, in naenkrat se bo ta dan začel pojavljati na seznamih posebnih dni, nekateri pa ga bodo celo praznovali. Tako je recimo nastal svetovni dan rumenega prašička, ki se slavi 17. julija. V resnici je to dan številke 17, ki sta si ga v 60. letih preteklega stoletja izmislila matematika s Princetona David Kelly in Michael Spivak, ko sta raziskovala posebne lastnosti številke 17. Po rumenem prašičku sta ga poimenovala zato, ker je imel eden izmed njiju plastičnega rumenega prašička s 17 zobmi, 17 prsti na nogah in 17 trepalnicami. Ni sicer popolnoma jasno, kako naj se ta dan praznuje, a redno se pojavlja na seznamih svetovnih dni. Tako kot dan vaniljevega sladoleda (23. julij), dan lazanje (29. julij), dan iztegnjenega jezika (19. julij) in strašno pomemben dan, ki bi moral v vseh državah postati državni praznik: dan lenobe (10. avgust). Če vam to ni dovolj, lahko slavite svetovni dan golega vrtnarjenja, ki ga od leta 2005 slavijo prvo soboto v maju.
Za malo bolj formalno določitev posebnega dneva pa je predpisana procedura. Za nacionalni dan je recimo v ZDA dovolj, da predlagatelj z e-peticijo v 30 dneh zbere 100.000 podpisov, in določen dan se razglasi za nacionalni dan – za dan palačink, denimo. Peticijo navadno predlagajo organizacije, posvečene določeni zadevi. Tako se 13. avgusta slavi mednarodni dan levičarjev. Levičarjev kot tistih, ki pišejo z levo roko. Slavi se ga od leta 1976 na pobudo organizacije Lefthanders International. Opozarjal naj bi na težave, s katerimi se v svetu desničarjev spopadajo levičarji, pa naj bo to pomanjkanje njim prilagojenih orodij ali pisal ali pa nevarnost shizofrenije, ki je zaradi neznanega razloga bolj razširjena med levičarji kot med desničarji.
Lobiranja slovenskih čebelarjev
Veliko bolj cenjeni in bolj pomembni so svetovni dnevi, ki jih potrdijo Združeni narodi ali organizacije Združenih narodov. Tak je seveda tudi svetovni dan čebel, ki ga je predlagala Slovenija. Procedura do razglasitve svetovnega dneva s podporo Združenih narodov pa je precej zapletena. Slovenska čebelarska zveza se je denimo tega lotila zelo premišljeno, a po besedah Petra Kozmusa, podpredsednika svetovne čebelarske organizacije Apimondie, kljub temu niso vedeli, da je postopek tako dolgotrajen – trajal je od leta 2014. Kot je dejal, so si najprej zadali nalogo informirati strokovno javnost in s tem pridobiti njeno podporo. »Najprej smo prepričali čebelarje sosednjih držav, nato smo dobili podporo balkanskih organizacij, leta 2015 pa še svetovne čebelarske organizacije Apimondie,« je povedal Kozmus.
Zelo so se morali potruditi, da so predstavitev pobude svetovnega dne čebel uvrstili na dnevni red generalne skupščine kongresa organizacije v Južni Koreji. Od vsega začetka so vztrajali pri datumu 20. maj, ki je rojstni dan Antona Janše, prvega učitelja sodobnega čebelarstva na svetu. »Veliko so me spraševali, zakaj ravno ta dan. Posebno iz Amerike so mi pošiljali veliko elektronskih sporočil. A smo vztrajali. Preden smo izbrali ta dan, smo se seveda pozanimali, ali je dan, kar zadeva specialne dni, prost. Vztrajali smo tudi zaradi tega, ker je to v maju, ki je za čebele tako bujen mesec na severni polobli, na južni polobli pa je to čas, ko je višek sezone prodaje medu,« je razložil Peter Kozmus.
V celotni proceduri je bilo po njegovih besedah kar nekaj točk, ko bi se lahko vse zalomilo. »Nismo vedeli, da moramo najprej prepričati FAO, Organizacijo ZN za prehrano in kmetijstvo. Če bi v generalno skupščino odšli brez te odobritve, bi nas zavrnili.« Tako so morali najprej prepričati odbor za kmetijstvo Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo, nato je moral to potrditi svet organizacije, nazadnje pa so o predlogu glasovali še na konferenci organizacije. Šele tako je bila odprta pot do generalne skupščine Združenih narodov.
»Veste, ni bilo treba toliko lobirati kot informirati. Namignili so nam tudi, naj poudarjamo, da Združeni narodi s tem dnem ne bodo imeli nobenih stroškov, češ da bodo tako delegati raje glasovali za predlog,« je priznal Kozmus. Dejal je tudi, da na začetku niso vedeli, da bo za uresničitev ideje o svetovnem dnevu čebel potrebno toliko trme. Ni še seštel kilometrov, ki ji je zaradi tega prepotoval po svetu, in elektronskih sporočil ter poročil, ki jih je napisal, zadovoljen pa je, da je Slovenija stopila skupaj, da so imeli podporo politike, in prepričan je, da smo lahko ponosni na ta dosežek.
Dnevi za boljši svet in dober posel
Kar zadeva najrazličnejše dni, ki so jih potrdili Združeni narodi, naj bi le-ti vsaj načeloma podpirali ideje, ki so usmerjene v izboljšanje sveta. Toda med njimi je denimo tudi nekaj takih, za katere ni popolnoma jasno, kakšni so pravzaprav kriteriji za odobritev njihovih dni. Razglasili so recimo dni, ki slavijo jezike – kitajščino, španščino, arabščino in ruščino. Ali pa dan vdov, ki so ga razglasili leta 2010. Pa dan asteroidov (30. 6.), dan mikro podjetij (27. 6.), dan prijateljstva (30. 7.), dan južno-južnega sodelovanja (12. september), karkoli že naj bi to pomenilo, pa še dan ptic selivk (13. oktober), dan filozofije (16. november), dan sreče (20. marec), dan joge (21. 6.) in seveda zdaj že razvpiti dan stranišč (19. november).
Pa vendar ima vsak od teh dni neko globlje sporočilo. Dan stranišč namreč ni dan čaščenja japonskih visokotehnoloških WC-školjk, temveč dan opozarjanja, da dve milijardi ljudi nima dostopa do urejenih toaletnih prostorov z vsaj minimalnim higienskim standardom. Dan sreče se slavi od leta 2013 naprej, nastal pa je na pobudo svetovalca Združenih narodov Jaymeja Illiena, sicer podjetnika iz sveta kriptovalut, a tudi velikega filantropa. Rodil se je v Kalkuti, kjer so ga našli na cesti kot zapuščenega dojenčka. V sirotišnici matere Tereze ga je posvojila samska Američanka in ko je odrasel, se je odločil, da bo svoje življenje posvetil skrbi za sirote in splošni sreči ter blagostanju sveta.
Podobno je bil svetovni dan joge razglašen na pobudo posameznika, v tem primeru indijskega premierja Narendre Modija, ki je leta 2014 predlagal, da bi prav na dan poletnega solsticija slavili tudi to starodavno indijsko veščino, ki krepi telo in duha. Že leto kasneje je generalna skupščina Združenih narodov razglasila dan joge. Ta dan se res množično slavi v Indiji, počasi pa se slavje razširja tudi v druge predele sveta.
V resnici je tako, da dokler se dan ne proslavlja z dogodki ali kako drugače, obstaja le na papirju. Poleg dogodkov pa je pomemben tudi posel. Recimo na Kitajskem je v zadnjih letih dan samskih (11. november) postal celo pomembnejši in bolj skomercializiran kot valentinovo. Dan je nastal leta 1993 na kitajski univerzi Nanjing, bolj kot šala, saj se slavi 11. 11., torej na dan, sestavljen iz samih enic. Ideja naj bi se porodila v fantovskih spalnicah univerze, ko so nenadoma ugotovili, da so vsi samski. Kar na Kitajskem ni nič nenavadnega, saj je zaradi politike enega otroka veliko več moških kot žensk. Z leti je vse več samskih predvsem z zabavami slavilo ta dan. Dokler se ni pojavila spletna trgovina. Tedaj je dan samskih eksplodiral v dan največje spletne prodaje na svetu. Spletni trgovinski gigant Alibaba na ta dan vsako leto obrne nekaj milijard dolarjev prodaje. Natančneje: lani so se pohvalili s 25 milijardami dolarjev prodaje na račun dneva samskih. Številka, ki jo bo svetovni dan čebel le stežka dosegel.
