V nedeljo bodo na Kosovu potekale že druge parlamentarne volitve letos. Levičarski, a tudi nacionalistični premier Albin Kurti upa, da bo ponovil uspeh iz februarja 2021, ko je njegova stranka Samoopredelitev zmagala s 50,3 odstotka glasov. Z 58 poslanci od 120 je tedaj sestavil vlado s poslanci manjšin, sprva so ga podpirali tudi poslanci Srbske liste. V proporcionalnem sistemu pa kljub absolutnemu številu glasov in petodstotnemu volilnemu pragu Kurtijeva Samoopredelitev ni imela absolutne večine poslancev, ker je v parlamentu za manjšine rezerviranih 20 sedežev, od teh 10 za Srbe.
Na zadnjih volitvah 9. februarja letos, ko je bila volilna udeležba 46,5-odstotna, pa je Samoopredelitev padla na 42 odstotkov glasov in ima v parlamentu 48 od 120 poslancev. Zaradi razklanosti najprej vse do avgusta ni bilo mogoče izvoliti predsednika parlamenta, sledila pa so neuspešna pogajanja o koalicijski vladi. Kurti za sodelovanje ni mogel pridobiti nobene od treh albanskih opozicijskih strank, ki so sicer vladale pred letom 2020. Zato je predsednica Vjosa Osmani novembra razpisala predčasne volitve. Da bodo te v času novoletnih praznikov, gre na roko Kurtiju, saj je takrat doma mnogo zdomcev iz zahodne Evrope, ki so v povprečju bolj naklonjeni njegovi stranki.
Poleg Samoopredelitve si med albanskimi strankami vstop v parlament obetajo še desna Demokratična stranka Kosova (PDK), ki jo je ustanovil prvi premier neodvisnega Kosova Hashim Thaçi (zdaj se brani v Haagu), desnosredinska proevropska Demokratična zveza Kosova (LDK), ki jo je ustanovil legendarni »kosovski Gandi« Ibrahim Rugova, ter desničarsko Zavezništvo za prihodnost Kosova (AAK) nekdanjega vodje kosovskih gverilcev in nekdanjega premierja Ramusha Haradinaja, ki so ga pred leti v Haagu obtožili vojnih zločinov, a ga nato oprostili. Tu je še Socialdemokratska pobuda (Nisma) Fatmirja Limaja. Večina analitikov pa meni, da se razmerje moči med glavnimi strankami ne bo bistveno spremenilo.
Proračuna ni, reforme so zastale
Nezmožnost sestave vlade, ki se je vlekla vse leto, kaže, da stranke niso pripravljene na kompromis in popuščanje, zato je Kosovo dragoceni čas zapravilo za jalova pogajanja. Mlada država pa nujno potrebuje socialne, gospodarske, pravosodne in druge institucionalne reforme. Gre za eno najrevnejših evropskih držav. Stopnja brezposelnosti je 25 odstotkov, zdravstveni sistem močno šepa, v šolstvu ni primernih učiteljev, v šolah in drugih institucijah ni potrebne opreme, izseljevanje mladih se nadaljuje. Še naprej se veliko družin skozi mesec prebije z denarjem bližnjih, ki delajo v zahodni Evropi, Sloveniji ali na Hrvaškem. Kot piše spletna stran Deutsche Welle, so lani ti zneski predstavljali 13 odstotkov kosovskega BDP. Zaradi letošnje politične pat pozicije Kosovo ne more sprejeti proračuna za prihodnje leto, pa tudi ne nujnih pravosodnih in gospodarskih reform. Zato ne bo dobilo 820 milijonov evrov obljubljenih evropskih sredstev, ki za to 1,6-milijonsko in revno državo predstavljajo velikansko vsoto.
O nesposobnosti Kurtijeve vlade pričajo med drugim sedanje težave pri oskrbi z elektriko kljub izjemno velikim nahajališčem lignita v državi, s pomočjo katerega se trenutno pokrije 94 odstotkov proizvodnje elektrike na Kosovu. Očitno so bili premalo vsi milijoni, ki jih je vlada letos investirala v obe veliki termoelektrarni, da bi izboljšala njuno delovanje. Zaradi povečanja obremenjenosti električnega omrežja v zadnjih dneh ob prihodu številnih zdomcev je več mest ostalo brez elektrike, več podjetij pa ima zato veliko škodo. Zaradi težav pri oskrbi z elektriko naj bi bil celo ogrožen normalen potek nedeljskih volitev.
EU pred volitvami sprošča sredstva
Problematična je tudi Kurtijeva nacionalistična in suverenistična politika, ki je leta 2023 izzvala sankcije Evropske unije. Ker pa je oktobra Kurti dovolil volitve srbskih županov v štirih občinah na severu, je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen pred nekaj dnevi sporočila, da je EU pripravljena odpraviti sankcije in da sprošča za Kosovo namenjenih 216 milijonov evrov finančne pomoči, ki je bila doslej zamrznjena. Še vedno pa Zahod, vključno z ZDA, zahteva od Kosova avtonomijo srbskih občin in normalizacijo odnosov s Srbijo, ki bi morala priznati neodvisnost Kosova. Beograd na teh volitvah podpira Srbsko listo, ki je imela do letošnjih februarskih volitev vseh deset srbskih poslancev, odtlej pa jih ima devet.