Novi ameriški napadi na Iran, ki so se zgodili v noči na torek, so se vrteli nekje med zadnjimi zdihljaji vojne in potencialno širšo obnovitvijo spopadov. Kazalci pa so se vendarle pomikali proti končanju vojne, čeprav so v času močno povečanih napetosti nove grožnje spet prihajale tako iz Washingtona kot Teherana.
Pogajanja med stranema še naprej potekajo v zakulisju, in to kljub ameriškim napadom na iranske hitre čolne in raketne obrambne sisteme na jugu Irana, ki so jih v poveljstvu ameriške vojske opisali kot dejanje samoobrambe. Iran ni odgovoril s širšimi napadi na ameriške cilje ali države v regiji, temveč je nad svojim ozemljem sestrelil ameriški brezpilotni letalnik, streljali pa so še na lovsko letalo in še en ameriški dron. Izmenjava ognja je tako ostala na ravni neuradne pogajalske taktike. Pogajanja o podrobnostih dogovora so se medtem zatikala pri besedišču, očitno pa tudi pri vprašanju sprostitve zadržanih iranskih sredstev v ZDA in jedrskem vprašanju.
Rubio: Potrebujemo še nekaj dni
Tik pred ameriškim napadom so iranski pogajalci in vplivni predsednik parlamenta Mohamed Bager Kalibaf o teh vprašanjih razpravljali v Katarju s tamkajšnjim političnim vrhom. Medtem ko je Iran vztrajal, da z memorandumom za končanje vojne ne bodo razrešili vprašanja iranskega jedrskega programa in bi morali pogovori o tem slediti po koncu vojne, Američani želijo to vprašanje rešiti že zdaj in ga povezujejo s sprostitvijo zadržanih iranskih sredstev v ZDA. V ameriški administraciji se je v zadnjih dneh uveljavil rek »brez prahu ni dolarjev«, s katerim ponazarjajo, da mora Iran uničiti ali predati svoj visoko obogateni uran, preden bo imel finančne koristi od predlaganega sporazuma.
Kako bodo razrešili to kvadraturo pogajalskega kroga, za zdaj še ni jasno. Naj bi se pa Kalibaf o uresničevanju sporazuma pogovarjal v Katarju. Iran zahteva, da se v prvi fazi dogovora, ko bi v 60 dneh po uradnem koncu vojne iskali trajne rešitve za iranski jedrski program, sprosti 24 milijard dolarjev zamrznjenih iranskih sredstev. Po zagotovilih Teherana naj bi bilo to zadnje odprto vprašanje, ki ga poskušajo razrešiti s pomočjo katarskega posredništva. Toda besede ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, da mora Hormuška ožina v vsakem primeru ostati odprta, so kazale, da so ameriški napadi nadaljnje sporočilo Iranu, ki je od začetka maja območje med vplutjem in izplutjem v Hormuško ožino začel opredeljevati kot posebno varnostno cono iranske revolucionarne garde. Po Rubievih ocenah naj bi potrebovali še nekaj dni, da z Iranom dosežejo dogovor.
Zahteva za sklenitev Abrahamovih sporazumov
Ameriški predsednik Donald Trump je pogajanja zasolil tudi s pozivom državam v regiji, naj zdaj pristopijo k Abrahamovim sporazumom o normalizaciji odnosov z Izraelom. Tako je z zamislijo o oblikovanju novega regionalnega reda nadomestil svojo dosedanjo namero, da Iran iz vojne izide kot poraženec. Do nove pogajalske primesi je prišel ob ugotovitvi, da pogajanja z Iranom potekajo dobro, zdaj pa bi morale po težkem delu ZDA svoje prispevati tudi države v regiji z obveznim pristopom k Abrahamovim sporazumom. Bahrajnu, Združenim arabskim emiratom, Maroku, Sudanu in Kazahstanu – vsi so že normalizirali odnose z Izraelom – naj bi po Trumpovih zahtevah sledili Savdska Arabija, Katar, Pakistan, Turčija, Egipt in Jordanija. Slednje tri sicer že imajo vzpostavljene diplomatske odnose z Izraelom.
Trump ni bil edini, ki se je potegoval za naklonjenost teh držav. Ob začetku romanja hadž v Savdski Arabiji, enega najsvetejših opravil muslimanov, je vrhovni verski voditelj Irana Modžtaba Hamenej, ki se še vedno ranjen skriva, v pisnem sporočilu države v regiji pozval k oblikovanju nove regionalne varnostne ureditve skupaj z Iranom. V regiji bo po vojni vzpostavljen novi red, je ocenjeval Hamenej in poudaril, da države na Bližnjem vzhodu ne bodo več služile kot ščit za ameriška vojaška oporišča.
