Sedem držav Evropske unije presega opozorilni prag Evropske komisije, ki določa, da lahko dolg nefinančnih podjetij nad 85 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) predstavlja znak morebitnega neravnovesja. Vendar številke zahtevajo previdno razlago, saj velik del dolga v nekaterih državah izhaja iz dejavnosti multinacionalk in ne iz finančnih težav domačih podjetij.
Konec leta 2025 je povprečni dolg podjetij v Evropski uniji znašal 70,1 odstotka BDP, v območju evra pa 71,6 odstotka BDP. Obe vrednosti sta blizu najnižjih ravni v zadnjih skoraj dvajsetih letih, saj je gospodarska rast v zadnjih letih prehitela rast zadolževanja podjetij, piše Euronews.
Sedem evropskih držav z največjim podjetniškim dolgom
7. Belgija – 90,6 % BDP
Visoka uvrstitev Belgije je predvsem posledica njene dolgoletne vloge kot središča za financiranje multinacionalk.
Številna mednarodna podjetja so v Belgiji ustanovila finančne družbe, prek katerih upravljajo notranje financiranje znotraj svojih skupin. Velik del evidentiranega dolga zato ne predstavlja zadolženosti običajnih belgijskih podjetij, temveč tokove znotraj velikih korporacij.
Belgijska centralna banka ocenjuje, da bi po izločitvi teh notranjih finančnih struktur dolg podjetij znašal približno dve tretjini BDP – precej manj od uradne statistike.
6. Francija – 91,6 % BDP
Francija je drugačna zgodba.
Za razliko od nekaterih drugih držav na vrhu lestvice visoka zadolženost francoskih podjetij ni predvsem posledica računovodskega učinka multinacionalk, temveč predstavlja resničen gospodarski izziv.
Francoska centralna banka že več let opozarja, da imajo francoska podjetja med največjimi gospodarstvi območja evra eno najvišjih ravni zadolženosti.
Čeprav imajo številna podjetja tudi velike denarne rezerve, ostaja njihova finančna obremenitev nad evropskim povprečjem. Višji stroški servisiranja dolga zaradi rasti obrestnih mer so dodatno povečali pritisk na podjetniški sektor.
5. Nizozemska – 106,3 % BDP
Nizozemska ima visoko raven podjetniškega dolga predvsem zaradi svoje vloge globalnega finančnega središča.
Po ocenah Evropske komisije približno 60 odstotkov vsega evidentiranega podjetniškega dolga ustvarijo multinacionalke.
Velik del teh obveznosti predstavljajo finančni tokovi med različnimi deli istih korporacij. Nizozemska je namreč priljubljena lokacija za holding družbe in podjetja, ki upravljajo mednarodne naložbe.
Če bi izločili podjetja z omejeno dejansko gospodarsko dejavnostjo na Nizozemskem, bi bila raven dolga precej nižja.
4. Ciper – 107,3 % BDP
Ciper predstavlja podoben primer kot Nizozemska, vendar še izraziteje.
Velik delež finančnih tokov na Cipru ustvarjajo posebne družbe, ki imajo malo ali nič neposredne gospodarske aktivnosti v državi.
Po ocenah Evropske centralne banke večino mednarodnih sredstev in obveznosti ustvarjajo podjetja, namenjena predvsem finančnim strukturam multinacionalk.
Zato velik del uradno zabeleženega dolga ne pomeni zadolženosti ciprskih podjetij, ki dejansko poslujejo na domačem trgu.
3. Švedska – 108,6 % BDP
Švedska je ena redkih držav na vrhu lestvice, kjer dolg večinoma odraža dejansko zadolževanje domačih podjetij.
Glavni vir težav je nepremičninski sektor.
Švedska nepremičninska podjetja so se v obdobju zelo nizkih obrestnih mer močno zadolževala prek bank in obvezniških trgov. Ko so se po letu 2022 obrestne mere hitro povečale, je ta sektor postal ena največjih finančnih ranljivosti države.
2. Danska – 115,4 % BDP
Tudi danski dolg podjetij večinoma odraža resnično poslovno zadolževanje.
Velike danske multinacionalke, kot so Novo Nordisk, DSV, Carlsberg Group in Ørsted, so v zadnjih letih vse bolj uporabljale mednarodne obvezniške trge za financiranje širitve.
Danska centralna banka ocenjuje, da se je zadolževanje podjetij prek obveznic v zadnjih petih letih potrojilo.
Velik del dolga imajo tuji vlagatelji, pri čemer podjetja pogosto uporabljajo tudi podružnice zunaj Danske, kar odraža globalno naravo danskega gospodarstva.
1. Luksemburg – 251,1 % BDP
Luksemburg je povsem posebna zgodba.
Dolg podjetij v tej državi presega dvainpolkratnik letne gospodarske proizvodnje, kar je daleč najvišji delež v Evropski uniji.
Toda številka je lahko zavajajoča.
Luksemburg je eno najpomembnejših svetovnih središč za mednarodne finance in gosti tisoče holdingov ter finančnih družb v tuji lasti.
Njihov dolg je pogosto uravnotežen z enako velikimi finančnimi sredstvi. Zato visoka številka ne pomeni nujno, da so domača podjetja prezadolžena, temveč odraža položaj države kot globalnega finančnega vozlišča.
Italija in Grčija kažeta nasprotno sliko
Največje presenečenje se pojavi na drugi strani lestvice.
Čeprav imata Grčija in Italija med najvišjimi javnimi dolgovi v Evropski uniji – približno 146 % BDP v Grčiji in 137 % BDP v Italiji konec leta 2025 – sta njuna podjetniška sektorja med najmanj zadolženimi v območju evra.
Podjetniški dolg znaša:
- Grčija: 58,6 % BDP
- Italija: 55,1 % BDP
V obeh državah je večina dolga skoncentrirana v javnem sektorju, ne pri zasebnih podjetjih.
Zakaj na vrhu prevladujejo majhne države?
Štiri od petih držav z najvišjim podjetniškim dolgom – Luksemburg, Nizozemska, Ciper in Belgija – so razmeroma majhna gospodarstva.
Razlog je njihova vloga v svetovnem finančnem sistemu. Te države gostijo holding družbe, finančne podružnice multinacionalk in
podjetja za upravljanje mednarodnih naložb.
Čeprav imajo ta podjetja pogosto malo zaposlenih in omejeno lokalno dejavnost, jih statistika uvršča med nefinančne družbe.
Pomemben dejavnik je tudi metodologija Eurostata: posojila med podjetji v isti državi se izločijo, vendar čezmejno financiranje znotraj iste multinacionalke ostane vključeno.
Kaj lestvica v resnici pomeni?
Na prvi pogled bi lahko sklepali, da so najbolj zadolžena evropska podjetja v Luksemburgu, na Cipru in Nizozemskem.
V resnici lestvica predvsem kaže, kje multinacionalke organizirajo svoje finančne strukture. Ko se izločijo učinki mednarodnih finančnih centrov, se slika močno spremeni.
Največja izjema ostaja Francija, saj je med velikimi evropskimi gospodarstvi ena redkih držav, kjer se visoka javna zadolženost kombinira tudi z dejansko visoko zadolženostjo podjetij.
Podatki tako ne kažejo le, kdo si izposoja največ denarja, temveč tudi, kako pomembno vlogo imajo evropski finančni centri pri oblikovanju gospodarske statistike.
