Veliko večino prejemnikov (88 odstotkov) predstavljajo državljani držav zunaj EU, medtem ko je le slabih 11 odstotkov novo državljanstvo pridobilo po selitvi iz druge od 27 držav članic EU.
Daleč največ državljanstev podeli Nemčija, kjer so leta 2024 izdali skoraj 300.000 potnih listov, kar predstavlja četrtino celotne EU. Sledi Španija s približno 250.000, nato pa Italija z 217.000 podeljenimi državljanstvi.
Ob natančnejšem pogledu pa ima najvišjo stopnjo naturalizacije pravzaprav Švedska. Ta podeli 7,5 državljanstva na 100 tujih rezidentov. Naslednja najvišja stopnja je v Italiji (4,1), sledita pa Španija in Nizozemska (3,9). Na drugem koncu lestvice so Litva, Bolgarija in Estonija z najnižjimi stopnjami v EU. Pri repu lestvice je tudi Slovenija, ki podeli 0,81 državljanstva na 100 tujih prebivalcev. Za odtenek manj jih podeli Hrvaška (0,69), povprečje EU pa znaša 2,73.
Kdo prejme največ potnih listov EU?
Z več kot 110.000 izdanimi potnimi listi v EU v letu 2024 so bili Sirci vodilna skupina pri pridobivanju novega državljanstva EU. Maročani so bili na drugem mestu s 97.000, sledijo Albanci z 48.000 in turški državljani z nekaj več kot 40.000.
Na petem mestu so Romuni, okoli 40.000 jih namreč dobi državljanstvo druge države EU. Sledijo Venezuelci, Ukrajinci, Indijci, Rusi in Brazilci.
Kako priti do potnega lista EU?
Med državami EU ni enotnega pravila ali poti do potnega lista. Dolžina bivanja v določeni državi v povprečju znaša okoli pet let, vendar po celotni povezavi obstajajo precejšnje razlike in posebnosti.
V Sloveniji je pot do državljanstva ena zahtevnejših v EU, saj zahteva skupno 10 let bivanja, od tega zadnjih pet let neprekinjeno, hkrati pa prosilec ne sme biti kaznovan in mora dokazati finančno stabilnost ter znanje slovenskega jezika na stopnji A2. Postopek je sicer lahko krajši za zakonske partnerje slovenskih državljanov, tiste, ki so v Sloveniji končali šolanje, ali v primerih izredne naturalizacije zaradi posebnih zaslug za državo. Denimo v primeru vrhunskih športnikov.
V Španiji večina ljudi za vlogo potrebuje 10 let bivanja. Vendar pa je za državljane Latinske Amerike (vključno z Argentinci, Mehičani, Brazilci in Kostaričani) čakalna doba le dve leti, kar je ena najhitrejših poti do državljanstva na svetu. Enako velja za državljane Portugalske, Andore, Filipinov in Ekvatorialne Gvineje.
Švedska ponuja bližnjico na podlagi geografske lege – le dve leti neprekinjenega bivanja za državljane drugih nordijskih držav, medtem ko za druge običajno velja petletni rok.
Poljska ponuja pot v samo treh letih neprekinjenega bivanja, pod pogojem, da imajo prosilci stabilne prihodke. Na Malti je lahko časovnica še krajša, le 14 mesecev – vendar le, če nameravate v gospodarstvo investirati vsaj 600.000 evrov. Za večino prosilcev standardni postopek naturalizacije še vedno traja okoli pet let.
V Nemčiji so pravila nasprotno pred kratkim postala strožja. Shemo hitrega postopka za visokokvalificirane delavce so ukinili oktobra 2025. Standardni pogoj je zdaj pet let bivanja, prosilci pa morajo izpolnjevati tudi dodatne kriterije, vključno z znanjem nemščine na stopnji B1, opravljenim izpitom iz državljanstva in dokazilom o finančni stabilnosti.
Kljub drugi najvišji stopnji naturalizacije v EU so stvari v Italiji bolj zapletene. Tu morajo državljani držav zunaj EU običajno čakati 10 let, preden lahko zaprosijo za državljanstvo, medtem ko lahko državljani EU zaprosijo po štirih letih. Tudi takrat obdelava vloge za italijansko državljanstvo traja do 24 mesecev, v nekaterih primerih pa celo 36.