Letališče Leipzig/Halle je pomembno tovorno vozlišče, ki ga uporabljajo tudi evropska in Natova vojaška letala. Nemški kancler Friedrich Merz je obljubil, da bodo odgovorni kaznovani, vendar nemška vlada za zdaj Rusije uradno ne obtožuje, povzema Index.
Nemški in evropski varnostni strokovnjaki pa opozarjajo, da se incident ujema z vse pogostejšim vzorcem sabotaž po Evropi. Nekdanji namestnik direktorja nemške obveščevalne službe BND Arndt Freytag von Loringhoven meni, da je zelo verjetno, da za incidentom stoji Rusija.
»Po vsej Evropi beležimo množičen porast hibridne agresije na vseh področjih,« je dejal.
Dron je bil oborožen z eksplozivom
Primer je še bolj skrb vzbujajoč zaradi ugotovitve, da je bil dron napolnjen z vojaškim eksplozivom semtex. Nemški varnostni strokovnjaki opozarjajo, da bi eksplozija lahko povzročila velik požar in resno ogrozila letališko infrastrukturo.
V bližini letališča so približno deset dni pozneje našli še tretji dron, prav tako z ostanki vojaškega eksploziva. Pred tem je še en dron trčil v tovorno letalo, ki zaradi zaprtja letališča ni moglo pristati.
Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je dejal, da Leipzig ni osamljen primer, temveč del širše mreže možnih napadov. Hkrati je zavrnil neposredno pripisovanje odgovornosti Rusiji, saj za to po njegovih besedah še ni dovolj dokazov.
»To bi lahko bila popolna katastrofa«
Član bundestaga Konstantin von Notz je ocenil, da bi lahko šlo za »resen vojaški napad na nemško letališče«. Politični svetovalec in nekdanji visoki uradnik nemškega obrambnega ministrstva Nico Lange pa je opozoril, da je bila prava katastrofa preprečena zgolj po naključju.
Merz je medtem prvič javno dejal, da je Nemčija vse pogosteje tarča akterjev, ki želijo povzročiti veliko materialno škodo, poškodbe ali smrt. Krivcev ni imenoval, vendar je napovedal nove ugotovitve.
Rusija naj bi preizkušala meje Nata
Evropski varnostni uradniki menijo, da Moskva z diverzijami preverja, kako daleč lahko gre, ne da bi sprožila neposreden odziv Nata. V zadnjih tednih so bili podobni incidenti zabeleženi tudi v Italiji, Bolgariji, Estoniji in na Slovaškem.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem napovedal ostrejši odgovor na zahodno podporo Ukrajini. Nekdanji ruski diplomat Andrej Fedorov pa je opozoril, da bi se lahko britanske tovarne dronov soočile s paravojaškim odgovorom Rusije.
Zahodne obveščevalne službe menijo, da Rusija pri sabotažah pogosto uporablja posrednike in kriminalce, ki jih novači prek spleta. Takšen način delovanja Moskvi omogoča zanikanje odgovornosti, hkrati pa povečuje nevarnost, da bi se ena od operacij končala z množičnimi žrtvami.
Podobni incidenti tudi v Italiji in Bolgariji
Sume o ruskih sabotažah dodatno krepijo nedavni incidenti v Italiji in Bolgariji. V Italiji preiskujejo eksplozijo v tovarni streliva KNDS v bližini Rima, ki proizvaja tudi 155-milimetrske granate za Ukrajino.
Le nekaj dni prej je požar izbruhnil v bolgarski tovarni orožja EMCO. Njen lastnik Emilian Gebrev je bil leta 2015 tarča zastrupitve, povezane z ruskimi agenti.
Za zdaj za nobenega od teh incidentov ni uradno potrjeno, da je bil posledica ruskega delovanja. Prav zato nemške oblasti tudi pri primeru v Leipzigu ostajajo previdne. Toda če bi se ruska vpletenost potrdila, bi to pomenilo pomembno stopnjevanje hibridnih napadov na evropskih tleh.
