Sredi stopnjevanja vojaških spopadov na Bližnjem vzhodu se v Perzijskem zalivu nakazuje nova, tokrat okoljska katastrofa. Najnovejši satelitski posnetki razkrivajo obsežen naftni madež ob obali iranskega otoka Harg, ključnega vozlišča za izvoz iranske surove nafte.
Odkritje še dodatno poglablja zaskrbljenost glede ranljivosti energetske infrastrukture v regiji, ki jo od konca februarja pretresa odkrit vojaški konflikt.
Okoljski raziskovalci so na podlagi posnetkov evropskega satelitskega sistema Copernicus, posnetih med 6. in 8. majem, potrdili prisotnost močnega onesnaženja. Sivo-beli pasovi nafte se raztezajo na približno 45 kvadratnih kilometrih zahodno od osem kilometrov dolgega otoka. Za primerjavo: madež pokriva površino, ki presega velikost Cerkniškega jezera ob njegovem najvišjem vodostaju.
Strateški pomen otoka Harg je izjemen, saj leži le 25 kilometrov od iranske celine in procesira kar 90 odstotkov celotnega iranskega naftnega izvoza. Prav ta pomembnost je otok spremenila v očitno tarčo. Ameriške sile namreč na njem in v njegovi neposredni bližini vse od začetka vojne konec februarja izvajajo napade na vojaške cilje.
Kljub nedvoumnim satelitskim dokazom o izlitju pa točen vzrok in izvor naftnega madeža uradno ostajata nepojasnjena. Trenutno ni mogoče neodvisno potrditi, ali je izlitje neposredna posledica nedavnih vojaških udarov, okvare na infrastrukturi zaradi vojnega kaosa ali česa drugega.
Predstavniki ameriške vojske ter iranska diplomatska misija pri Združenih narodih v Ženevi zadeve in posnetkov zaenkrat niso želeli komentirati. Medtem ko mednarodna skupnost čaka na pojasnila, strokovnjaki svarijo pred nepopravljivo škodo, ki bi jo tako obsežno onesnaženje lahko povzročilo že tako obremenjenemu morskemu ekosistemu Perzijskega zaliva.