Izvršni direktor družbe Sad Al Kabi je za Reuters dejal, da so bili v napadih poškodovani dva od 14 obratov za stiskanje plina (t. i. vlakov) ter eden od dveh obratov za pretvorbo plina v tekočine (GTL). Po njegovih besedah bodo popravila za tri do pet let iz uporabe izločila 12,8 milijona ton LNG na leto.
»Niti v najdrznejših sanjah si ne bi mislil, da bo Katar in celotna regija tarča takšnega napada, še posebej s strani bratske muslimanske države v mesecu ramadanu, in to na tak način,« je v intervjuju dejal Al Kabi.
Državna družba QatarEnergy bo morda morala za obdobje do pet let razglasiti višjo silo (force majeure) za dolgoročne pogodbe o dobavi plina LNG, namenjenega Italiji, Belgiji, Južni Koreji in Kitajski, zaradi dveh poškodovanih obratov, je dejal Al Kabi.
»Gre za dolgoročne pogodbe, za katere moramo razglasiti višjo silo. To smo že storili, vendar za krajše obdobje. Zdaj pa bo trajanje odvisno od dejanskega stanja,« je dodal.
To pomeni, da bi QatarEnergy odstopil od svojih pogodbenih obveznosti v večletnih dogovorih za dobavo zemeljskega plina. Več velikih evropskih energetskih družb je po prekinitvi dobav iz Rusije podpisalo pogodbe za tudi več desetletij.
Konzorcij nemških družb je na primer leta 2022 podpisal 25-letno pogodbo za dobavo 2 milijonov ton plina LNG na leto.
Vpliv na cene elektrike
Cena utekočinjenega zemeljskega plina po prekinitvi dobave plina iz plinovodov v veliki meri določa ceno plina v Evropi, in to kljub dejstvu, da je zdaj največja dobaviteljica Norveška, ki plin dobavlja po plinovodih. Nivo cen namreč določajo najdražji dobavitelji, ki so še potrebni za pokritje vseh potreb.
Podobno plin vpliva tudi na cene elektrike. Ceno elektrike v Evropi, še posebej v času nizke proizvodnje iz obnovljivih virov energije, dejansko določajo plinske elektrarne. Zaradi skoka cen plina v Evropi, ki so se od konca februarja približno podvojile, so operativni stroški plinskih elektrarn narasli za skoraj 60 odstotkov, kar posledično zvišuje cene elektrike na veleprodajnih trgih.