Iz Buckinghamske palače so sporočili, da se je kralj za ta korak odločil v okviru zaveze k večji preglednosti. Zanj se je sicer odločil v času, ko so finance kraljeve družine predmet večjega nadzora po več škandalih, v katere je bil vpleten kraljev mlajši brat, nekdanji princ Andrew.
Britanski kralj ima zasebno premoženje, ki ga je večinoma podedoval, poleg tega pa še premoženje, ki mu pripada po funkciji. Prva je finančni holding z imenom vojvodstvo Lancaster, s katerim upravlja monarh sam, prav tako pa razpolaga z dobičkom. Še bolj od njega pa so oddaljena tako imenovano Kronsko posestvo, s katerim upravlja finančno ministrstvo. Del dobička iz upravljanja tega premoženja, ministrstvo nameni dvoru, večji del (88 odstotkov) pa se steka v državni proračun.
Britanski monarhi po zakonu niso dolžni plačevati davkov na svoje zasebne prihodke, vendar jih plačujejo od leta 1993. To prakso so uvedli med vladavino Elizabete II. pod pritiskom javnosti po dragih obnovitvenih delih na gradu Windsor, vendar kraljica zneska svojih davkov ni nikoli razkrila.
Kralj prejema letni dohodek iz svojega posestva vojvodstva Lancaster, ki je bilo ustanovljeno z namenom, da monarhu zagotovi neodvisen vir sredstev za uradne in zasebne izdatke. Prihodke ustvarja predvsem z oddajanjem kmetijskih zemljišč v najem ter z upravljanjem poslovnih in stanovanjskih nepremičnin. V proračunskem letu 2024-2025 je prejel 26,8 milijona funtov (več kot 31 milijonov evrov), kažejo v četrtek objavljeni podatki. Večino tega denarja britanski monarhi porabijo za vzdraženje tisti kraljevih rezidenc, ki so v njihovi osebni lasti. To sta v prvi vrsti posestvi Balmoral in Sandringham.
Poleg tega od vlade prejema letno državno subvencijo za opravljanje uradnih dolžnosti, ki pa ni obdavčena. V obdobju 2025-2026 je znašala 132,1 milijona funtov. V obdobju 2026-2027 pa bo znašala 137,9 milijona funtov, med drugim zaradi financiranja zaključka obsežne prenove Buckinghamske palače v Londonu.
Z višino plačanih davkov se kralj uvršča med sto največjih davkoplačevalcev v Združenem kraljestvu, poroča britanski BBC.
Ob tej priložnosti so še sporočili, da se kraljevi par po končani obnovi prihodnje leto ne bo preselil v Buckinghamsko palačo, temveč bo še naprej živel v bližnji rezidenci Clarence House. Palača, ki je uradna rezidenca britanskih kraljev v Londonu od leta 1837, bo še naprej upravni sedež monarhije, a jo nameravajo bolj odpreti javnosti.
Kar zadeva 44-letnega princa Williama, najstarejšega kraljevega sina in prestolonaslednika, pa je od začetka septembra 2022, ko je po smrti kraljice Elizabete II. postal valižanski princ, plačal več kot 20 milijonov funtov oz. 23 milijonov evrov davkov, kažejo podatki, ki so jih prav tako objavili v četrtek. Princ ima sicer s svojim vojvodstvom Cornwall podobno ureditev kot vojvodstvo Lancaster.
Kraljeva družina si prizadeva izboljšati ugled po nizu razkritij o nekdanjem princu Andrewu, ki so mu zaradi povezav z obsojenim ameriškim spolnim prestopnikom Jeffreyem Epsteinom odvzeli vse nazive. Nedavno poročilo je razkrilo, da je več let oddajal hiše na kraljevem posestvu blizu Windsorja, kjer je plačeval simbolično najemnino. Parlamentarna komisija za javne finance je zato sprožila preiskavo glede ureditev v zvezi s stanovanji, ki so dodeljena članom kraljeve družine.