Zahodne obveščevalne službe ocenjujejo, da so izgube ruske vojske do sredine leta 2026 dosegle že 1,4 milijona mrtvih, pogrešanih, ujetih ali ranjenih. Ruski portal Mediazona, ki beleži le javno potrjene smrti, navaja najmanj 236.000 padlih vojakov do konca julija. Ocene na podlagi presežne smrtnosti moških v zapuščinskem registru medtem kažejo približno 350.000 mrtvih. Ob standardnem razmerju med padlimi in ranjenimi (1:3 do 1:4) to potrjuje ocene o skupnih izgubah med 1,4 in 1,7 milijona ruskih vojakov.
Visoke izgube in hitrost, s katero se vrstijo, predstavljajo hude težave za rusko vojsko. S standardnimi metodami novačenja preprosto ne zmorejo več pokriti izgub na fronti.
Tveganja mobilizacije in družbeno nezadovoljstvo
Po delni mobilizaciji leta 2022 je država izgube nadomeščala tako, da je nabornikom na obveznem služenju ponujala za ruske razmere drastično visoke plače in bonuse. To je pritegnilo predvsem moške iz neperspektivnih provinc. V prvi polovici letošnjega leta je pogodbo z vojsko podpisalo okoli 200.000 nabornikov (podobno kot lani), vendar trenutni kader ne zadošča za končno ofenzivo na Donbas.
Nova mobilizacija vseh težav ne bi rešila, odprla pa bi lahko tudi novo fronto doma. Z novo mobilizacijo bi na bojišča poslali rezerviste z minimalnim znanjem in posameznike brez vojaških izkušenj. Prav tako je politično tveganje nove mobilizacije zaradi naraščajočega družbenega nezadovoljstva izjemno visoko. Zlasti po tem, ko so ukrajinski napadi na rusko ozemlje povzročili veliko nezadovoljstva prebivalstva zaradi pomanjkanja goriva. Že prej pa se je kopičilo nezadovoljstvo zaradi padanja kvalitete življenja.
Administrativni in zakonodajni znaki priprav
Čeprav se o mobilizaciji v javnosti ne govori, več kazalnikov namiguje, da se pripravlja nov val. Količina oglasov za delovna mesta strokovnjakov za vojaško evidenco in mobilizacijsko pripravo je močno zrasla – objavljenih je bilo kar več kot 2000 oglasov. V nekaterih regijah poteka celo prisilni nabor na ulicah z izročanjem predpripravljenih vabil.
Ključna podjetja vojaške industrije medtem spreminjajo kriterije za oprostitev delavcev, kar napoveduje prerazporeditev delovne sile za vojaške potrebe. Uveljavljen je tudi sistem elektronskih pozivov z avtomatskimi sankcijami po 20 dneh od izdaje. Med te sodijo prepoved vožnje, blokada premoženja in zavrnitev kreditov.
Zlorabe sistema in nov val emigracije
Vojna je okrepila tudi zlorabe sistema za zasebna maščevanja. Pojavlja se t. i. "mobilizacija bivših" – ženske preko sodišč in blokad premoženja zaradi neplačanih preživnin prisilijo bivše partnerje v podpis vojaške pogodbe kot edini izhod iz dolgov.
Ob tem družbo že dolgo pretresajo zgodbe o "črnih vdovah" – ženskah, ki se na lastno pest ali kot del kriminalne združbe poročajo z vojaki, preden jih pošljejo na fronto. Zabeležili so tudi primer medicinske sestre, ki se je poročila s kar petimi ranjenimi vojaki. "Črne vdove" po smrti vojakov namreč računajo na bogato denarno nadomestilo, ki ga ruska vlada podeli svojcem padlih vojakov.
Prav tako narašča število ovadb policiji zaradi "diskreditacije" vojske, ki jih posamezniki izrabljajo za osebno obračunavanje.
Vsi ti pritiski so medtem že sprožili nov, bolj organiziran val izseljevanja. Iskanje informacij o odhodu iz države je močno poraslo, družine pa pospešeno prodajajo premoženje in odhajajo predvsem v Gruzijo, Armenijo in Kazahstan. Za vstop v te države namreč ne potrebujejo vizumov. Prebivalci hkrati jasno vidijo razkorak med uradno propagando o poteku "posebne operacije" v Ukrajini in dejanskim stanjem na terenu, saj je tarča napadov celo Moskva. Vse to ustvarja globoke demografske, gospodarske in socialne napetosti v ruski družbi.