Kaj dobimo, če združimo posledice vojne v Ukrajini, pandemije covida in brexita? Johnsonovo pobrexitsko Veliko Britanijo v velikem kaosu, na pragu dolgega vročega poletja nezadovoljstva, ki mu bodo dale pečat stavke železničarjev, učiteljev, medicinskih sester in drugih. Zakaj? Zato, ker zaradi vsesplošne draginje njihovi sindikati ne vidijo druge poti do zvišanja plač, ki so v javnem sektorju tako rekoč zamrznjene že tri leta.

Stavkovni val je začelo več kot 40.000 članov sindikata železničarjev, zaposlenih pri državnem podjetju Network Rail, ki upravlja proge. Pridružili so se jim zaposleni pri trinajstih zasebnih operaterjih vlakov. Zato je včeraj v Angliji, na Škotskem in v Walesu vozila samo petina vlakov. Direktorska elita železniških družb ne more razumeti stiske uslužbencev, ki imajo letne plače od 17.000 do 34.000 evrov, saj je povprečna letna direktorska plača 350.000 evrov. Nekateri direktorji dobijo tudi od 600.000 do 700.000 evrov na leto. In nagrade, čeprav se je število potnikov zaradi covida in dela od doma zmanjšalo za skoraj petino.

Vladi stavka politično koristi

Včerajšnja stavka je ustvarila nepopisno gnečo na avtobusnih postajah in avtobusih ter kaos na cestah in avtocestah. In zelo veliko jeze med milijoni Otočanov, ki se na delo vozijo z vlakom. Johnson in njegova vlada, ki sta v vseh mogočih težavah, bi stavko lahko preprečila že s sodelovanjem v pogajanjih med sindikati, ki ob že več kot 11-odstotni inflaciji zahtevajo sedemodstotno zvišanje plač, in delodajalci, ki ponujajo takojšnje dvoodstotno in čez čas enoodstotno zvišanje plač. Pa je nista preprečila. Premier Boris Johnson in minister za promet Grant Shapps sta raje podžigala jezo in ogorčenje milijonov vozačev in jo usmerjala ne samo na sindikate, ampak tudi na vodjo laburistične opozicije Keira Starmerja, od katerega sta zahtevala, naj stavko prepreči, zaradi dolgoletne zgodovinske povezanosti laburistične stranke s sindikati. Železničarji stavkajo tudi zaradi načrtovane vladne »posodobitve« železnic, ki predvideva na tisoče odpuščanj in pobrexitsko krčenje pravic zaposlenih.

Brexitsko samopoškodovanje
je vse bolj očitno

Tudi ekonomske posledice brexita, ki jih Johnsonova vlada ne more več prikriti s covidom in vojno v Ukrajini, so vse bolj očitne. Vsepovsod manjka delavcev. Dober primer so letalski prevozniki, ki morajo odpovedovati na tisoče poletov že zdaj, še več pa jih bodo čez poletje, ki se je pravkar začelo, ker jim manjka osebja. Med pandemijo so res odpuščali veliko kabinskega osebja, ki si je našlo druge službe in se noče vrniti, res pa je tudi, da se je na tisoče zaposlenih, ki so bili iz EU, po brexitu vrnilo domov.

Na Heathrowu, enem od največjih letališč, se nabirajo gore prtljage, ker je premalo osebja za ravnanje s prtljago. Tudi med njimi je bilo veliko delavcev iz EU, ki so se vrnili domov. Zato je Heathrow pozval letalske prevoznike, naj za 10 odstotkov zmanjšajo število poletov s tega letališča. Še vedno kronično primanjkuje voznikov tovornjakov in pobiralcev sadja in zelenjave.

Vlada »pomaga«
debelim mačkom

Inflacija je na Otoku precej višja kot v celinski Evropi zaradi posledic brexita, čeprav vlada tega ne priznava in jo v celoti pripisuje posledicam covida in vojne v Ukrajini. Ne zna oziroma noče razložiti, zakaj je Severna Irska, poleg Londona, ki je bil vedno ekonomsko najmočnejši, edini del države, ki mu gre dobro in veliko bolje kot drugim delom države. Severna Irska je v veliko boljšem položaju, ker je zaradi severnoirskega protokola ostala del skupnega trga Evropske unije. Ker ga hoče Johnsonova vlada enostransko spremeniti, jo je irski premier Micheál Martin obtožil ekonomskega vandalizma na Severnem Irskem.

Na Otoku je vse iz dneva v dan dražje, od hrane, ki se je podražila že za 15 odstotkov, do goriva, liter dizla je včeraj prvič prekoračil dva funta, kar je dva evra in 32 centov. Tudi bencin bo očitno kmalu dva funta. Vlado z vseh strani pozivajo na pomoč, a Johnsona in njegove ministre bolj zanima reševanje imidža brexita. Kako obupani so, kaže včerajšnje razkritje, da bodo odpravili omejitve plač in nagrad direktorjev bank in drugih debelih mačkov v londonskem Cityju, da bi tujim podjetjem pokazali prednosti brexita. Cinizem brez primere. Medtem ko danes demonizirajo železničarje, so pripravili načrt, po katerem bi tisti, ki že tako ogromno zaslužijo, zaslužili še več. x

Priporočamo