Medtem ko se je nad iransko prestolnico spuščal mrak, se je mesto vse bolj pogrezalo v srhljivko zvokov streljanja in obupanega vzklikanja protestnikov. Druga noč vsesplošnih nemirov je namreč islamsko republiko potisnila na rob, v stanje, ki ga analitiki opisujejo kot najresnejši izziv teokratskemu režimu v zadnjih letih.
Kljub skoraj popolni informacijski blokadi – internetne povezave so bile v večjem delu države prekinjene, da bi preprečili širjenje posnetkov upora – se na ulicah Teherana in drugih večjih mest dogajajo, kot se zdi, prelomni zgodovinski trenutki. Kljub brutalnemu posredovanju varnostnih sil, ki so po navedbah aktivistov in lokalnih virov v zadnjih 48 urah terjale že več kot 60 življenj, tisoče Irancev vztraja na ulicah. Med žrtvami naj bi bilo kakšnih 50 civilistov in deset pripadnikov regionalnih vojaških enot, kar kaže na stopnjevanje konflikta v oborožene spopade.
Intervencija Reze Pahlavija
Sin odstavljenega zadnjega iranskega šaha Reza Pahlavi, ki živi v ZDA, je pohvalil »veličastno« udeležbo na petkovih protestih in pozval Irance k bolj ciljno usmerjenim protestom in zavzetju mestnih središč.
»Naš cilj ni več samo iti na ulice. Cilj se je pripraviti na zavzetje in prevzem nadzora nad mestnimi središči,« je dejal v video sporočilu na družbenih omrežjih.
Pozval je k nadaljnjim protestom danes in v nedeljo ter dodal, da se »pripravlja na vrnitev v domovino« – na dan, za katerega verjame, da je zelo blizu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V prestolnici Teheran so ljudje udarjali po loncih in skandirali protivladne slogane, med drugim tudi »smrt Hameneju«. Protesti so potekali tudi v mestih Mašhad, Tabriz in Kom. V Hamedanu je moški mahal z iransko zastavo iz časa vladanja dinastije Pahlavi, na kateri sta upodobljena lev in sonce.
Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej pa je v petkovem govoru ostro napadel protestnike, ki jih je označil za vandale, in prisegel, da islamska republika ne bo popustila. Krivdo za proteste in spodbujanje nemirov je pripisal ZDA, kar so zatem ponovili številni drugi iranski uradniki.
ZDA so nato v petek sporočile, da je iranski zunanji minister »zablodel« v izjavah, v katerih je Izrael in ZDA obtožil podžiganja protestov, še navaja AFP.
»Ta izjava je poskus odvračanja pozornosti od ogromnih izzivov, s katerimi se doma sooča iranski režim,« je med obiskom v Libanonu dejal tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta. Državni sekretar Marco Rubio je medtem na omrežju X zapisal, da ZDA podpirajo »pogumne ljudi v Iranu«.
Ameriški predsednik Donald Trump v petek znova ni izključil vojaškega posredovanja proti Iranu. »Iran je v velikih težavah. Zdi se mi, da ljudje prevzemajo nadzor nad nekaterimi mesti, kar se še pred nekaj tedni ni zdelo možno,« je dejal Trump in ob tem iranskim voditeljem sporočil: »Bolje, da ne začnete streljati, ker bomo začeli streljati tudi mi.«
Primerjava z letom 2022
V nasprotju s protesti leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini in so bili primarno osredotočeni na pravice žensk, tokratni val nezadovoljstva nosi širši, bolj obupan pečat sistemskega zloma. Poročila s terena, čeprav jih je zaradi cenzure težko neodvisno preveriti, rišejo sliko države v administrativnem in gospodarskem razsulu. Prebivalci poročajo o dolgih vrstah za osnovne dobrine – bencinske črpalke in pekarne so postale žarišča napetosti, medtem ko je bančni sistem domnevno ohromljen. Govorijo o begu iz bank, bankomati so prazni, kartična plačila pa onemogočena. Teheranski župan je v dramatičnem nastopu omenil 50 požganih bank in napade na verske objekte, kar kaže na to, da so simboli državne in verske oblasti postali primarne tarče gneva množice.
Mednarodna skupnost dogajanje spremlja z mešanico alarma in preračunljivosti. V redkem prikazu enotnosti so voditelji treh največjih evropskih sil v petek izdali skupno izjavo, ki odraža resnost situacije. Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so režim v Teheranu pozvali k takojšnjemu prenehanju nasilja.
»Z globoko zaskrbljenostjo spremljamo poročila o nasilju iranskih varnostnih sil in najostreje obsojamo uboje protestnikov,« so zapisali voditelji v Berlinu, Parizu in Londonu. Njihovo sporočilo je bilo jasno: iranske oblasti nosijo odgovornost za zaščito lastnih državljanov, pravica do mirnega zbiranja pa ne sme biti predmet represije.
Strah pred ponovitvijo
V Teheranu medtem vlada napeto ozračje pričakovanja. Študentske organizacije, kot je Amirkabir, poročajo, da so glavne prometnice v prestolnici spremenjene v militarizirana območja. Na vsakih deset metrov naj bi bile nameščene specialne enote, oborožene z avtomatskimi puškami. Ta čezmerna prisotnost sile prav tako kaže na to, da se režim pripravlja na dolgotrajno obleganje.
Analitiki opozarjajo, da kombinacija medijske izolacije in prisotnosti težko oboroženih enot ustvarja pogoje za ponovitev scenarija iz leta 2022, ko je v zatrtju protestov umrlo na stotine ljudi. Iranske oblasti so v preteklosti pokazale, da so pripravljene uporabiti vsa sredstva za ohranitev politične moči, zlasti ko se počutijo ogrožene tako od znotraj kot od zunaj.