Kanadski generali menijo, da bi se država zaradi ogromne vojaške nadmoči ZDA morala zanašati na nekonvencionalno vojskovanje. Model predvideva taktike, podobne tistim, ki so jih uporabljali afganistanski mudžahedini proti ameriškim silam, kar vključuje zasede v slogu »udari in beži«, ki bi jih izvajali vojaki in oboroženi civilisti. Pomembno vlogo bi igrali tudi droni, po zgledu ukrajinske vojske v boju proti Rusiji.
Kanadski obrambni strokovnjaki ocenjujejo, da bi ameriške sile lahko prebile kanadsko obrambo v samo dveh dneh. V tem primeru bi kanadska vojska sprožila upor, podoben 20-letnemu odpornemu boju, ki so ga vodili džihadisti v Afganistanu.
Vojaška neuravnoteženost in zavezniki
Kanadska vojska šteje 71.500 aktivnih vojakov in 30.000 rezervistov, kar je precej manj kot ameriške sile, ki imajo 2,8 milijona vpoklicanih vojakov. Samo ameriški marinci, ki naj bi vodili morebitni napad, imajo okoli 186.000 aktivnih članov in 40.000 v rezervi.
Da bi omilili to pomanjkljivost, je načelnica kanadskega obrambnega štaba, generalka Jennie Carignan, napovedala načrte za ustvarjanje rezervnih sil iz 400.000 prostovoljcev.
Eden od visokih obrambnih virov je dejal, da bi Kanada imela največ tri mesece za pripravo na kopensko in pomorsko invazijo od trenutka, ko bi se pojavili prvi namigi o koncentraciji ameriških sil. Pri pomoči bi se obrnili tudi na zaveznike, kot sta Združeno kraljestvo in Francija.
Ocenjevanje in politični kontekst
Kljub pripravi modela pa dokumenti poudarjajo, da je zelo malo verjetno, da bi ZDA napadle svojo severno sosedo. Upokojeni generalpolkovnik Mike Day, nekdanji glavni strateški načrtovalec kanadskih oboroženih sil, je idejo ameriške invazije označil za »domišljijsko«. Dodal je, da tudi ZDA ne bi imele dovolj vojakov za okupacijo vseh večjih kanadskih mest.
»Njihova edina možnost bi bil prodor, podoben ruskemu proti Kijevu, in upanje, da bo uspešen ter da se bo preostali del države predal, ko zasedejo sedež oblasti v Ottawi. Tako kot v Ukrajini bi bilo nepredstavljivo, da bi se predali, če bi zasedli naše glavno mesto,« je dejal Day.
V modelu je tudi zapisano, da se pod predsedstvom Donalda Trumpa Amerika oddaljuje od svoje vloge temelja zahodnih zavezništev, ki jo je imela od konca druge svetovne vojne. Kanadski premier Mark Carney je izjavil, da je prišlo do »razpoke« v svetovnem redu po tem, ko je Trump zahteval prevzem Grenlandije.
»Kanadski guverner«
Trump je večkrat izjavil, da bi želel, da Kanada postane del ZDA, prejšnjega kanadskega premierja Justina Trudeauja pa je šaljivo imenoval »guverner velike države Kanada« in dejal, da bi Kanada lahko bila 51. ameriška država.
Eden od razlogov Trumpovega zanimanja za Kanado naj bi bila njegova prepričanost, da Ottawa ni sposobna obvladovati groženj Kitajske in Rusije s severa. V času napetosti je Trump avgusta 2025 uvedel 35-odstotne carine, ki jih je kasneje znižal. Nedavno poročilo NBC News navaja, da ima Trump še vedno blodno idejo, da bi Kanado vključil v ZDA.
