"Nekaj je zelo jasno: Evropa ne bo nikoli nevtralna posrednica med Rusijo in Ukrajino, saj smo na ukrajinski strani in branimo svoje lastne temeljne interese," pravi Kallasova.
Tako EU po njenih besedah tudi ne bo nadomestila ZDA, ki trenutno posredujejo v mirovnih pogajanjih med Kijevom in Moskvo. "Ministri so bili zelo jasni glede tega. Ne bomo nadomestili ZDA, ampak obravnavamo vprašanja, ki jih oni ne," je pojasnila.
Na današnjem zasedanju so se sicer osredotočili predvsem na to, kaj bi morala EU zahtevati v neposrednih pogovorih z Rusijo. Med možnimi zahtevami v dokumentu, ki ga je visoka zunanjepolitična predstavnica ministrom posredovala že februarja, so sodelovanje Rusije z mednarodnimi preiskavami, plačilo vojne odškodnine pa tudi umik ruske vojske iz Gruzije in Moldavije. Ministri pa so po navedbah Kallasove danes predstavili tudi svoje predloge in jo pozvali, naj nadaljuje delo na podlagi dokumenta.
Ciprski zunanji minister Konstantinos Kombos, čigar država trenutno predseduje Svetu EU, je pojasnil, da gre za živ dokument, ki se bo do začetka morebitnih pogajanj še spreminjal.
Kot je še povedala Kallasova, so se na današnjem zasedanju na kratko dotaknili tudi vprašanja, kdo bi se lahko pogajal v imenu EU.
"Splošno strinjanje je bilo, da imamo evropske institucije in pogodbe, ki določajo okvir za odločanje o nadaljnjih korakih v zvezi s tem," je pojasnila.
Schröder, Merklova, Draghi, Stubb ali Niinistö?
Zunanji ministri EU, med njimi odhajajoča državna sekretarka na slovenskem zunanjem ministrstvu Neva Grašič, so o pogajanjih z Rusijo razpravljali po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin ta mesec izrazil pripravljenost na pogovore z EU in kot najprimernejšega sogovornika označil nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja.
V Bruslju in državah članicah so možnost, da bi Schröder, ki je dolgo po koncu mandata ostal v tesnih stikih z ruskimi oblastmi, zastopal EU, zavrnili. Med možnimi imeni se omenjajo nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel, nekdanji predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi pa tudi aktualni finski predsednik Alexander Stubb in njegov predhodnik Sauli Niinistö.
Kallasova je sicer ob prihodu na zasedanje posvarila, da se EU ne sme ujeti v past Moskve, ki si želi, da bi članice namesto o vsebini pogajanj razpravljale o tem, kdo se bo pogajal z njo.