"Glede na sedanjo situacijo in tudi na podnebne spremembe ter odpiranje pomorskih poti se strinjamo, da potrebujemo več ledolomilcev ali ladij, ki so sposobne pluti v teh zelo težkih razmerah," je na novinarski konferenci na vprašanje o morebitnem evropskem financiranju nakupa ledolomilcev, izdelanih na Finskem, kjer poteka vrh, odvrnila Kallasova.
Na predlog finskega premierja Petterija Orpa so na vrhu govorili o tem, da bi EU morda financirala nakup teh ledolomilcev. Orpo je na isti novinarski konferenci izpostavil, da bi zmogljivosti teh ledolomilcev resnično potrebovali.
Predlog je med drugim podprl nemški kancler Friedrich Merz. Poudaril je, da vedo, da "absolutno potrebujemo ledolomilce", in da to ni vprašanje, ki zadeva samo Finsko, Norveško in Švedsko. "To je izziv za celotno Evropsko unijo, za celoten evropski kontinent," je dodal.
Voditelji dvanajstih evropskih držav, ki so se sestali na vrhu v Rovaniemiju, so sicer v skupni izjavi pozvali EU k okrepitvi vloge v arktični regiji in se zavzeli za povečanje varnosti v njej. Hkrati so izrazili željo po boljšem izkoriščanju njenega gospodarskega potenciala.
Kitajska, Rusija in ZDA že krepijo navzočnost v regiji predvsem zato, da bi pridobile dostop do ogromnih zalog naravnih virov. Te postajajo vse dostopnejše, saj se zaradi podnebnih sprememb led topi, sočasno se s tem odpirajo nove pomorske poti.
Oktobra so ZDA napovedale nakup 11 ledolomilcev od Finske za ameriško obalno stražo, ki trenutno razpolaga samo s tremi tovrstnimi plovili, ki so že precej zastarela.
Rusija medtem že dolgo razpolaga z obsežno floto ledolomilcev. Moskva poskuša promovirati severovzhodni prehod ob svoji severni obali kot medcelinsko pomorsko pot, ki omogoča hitrejše povezovanje med vzhodno Azijo in Evropo, navaja AFP.