Münchenska konferenca je vodilni tovrstni dogodek v Evropi, posvečen svetovnim političnim in varnostnim vprašanjem (Davos je v osnovi bolj gospodarski forum). Letošnja je 62. po vrsti, potekala bo do vključno nedelje, udeležuje pa se je več kot petdeset predsednikov držav in vlad ter petdeset voditeljev mednarodnih organizacij, skupno pa več kot tisoč udeležencev iz 115 držav. Tem na dnevnem redu je ogromno, osrednja nit pa bo erozija mednarodnega reda in pravil ter tradicionalnih zavezništev z vsemi izzivi vred, ki jih to prinaša.
V petek jo bo odprl njen predsednik Wolfgang Ischinger in imel pogovor s kanclerjem Friedrichom Merzem. Najpestrejše pa bo dogajanje v soboto, ko bodo poleg ameriškega zunanjega ministra nastopili predsednica evropske komisije, britanski in španski premier ter danska premierka, francoski in ukrajinski predsednik, kitajski zunanji minister Wang Yi … Nastopila bo tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, konference se udeležuje še obrambni minister Borut Sajovic.
Za uvod spravljivo
To bo prva konferenca po veliki ameriško-evropski zaostritvi glede Grenlandije, potem ko ameriški predsednik dolgo ni izključeval možnosti uporabe sile za njeno zavzetje, kar je storil šele prejšnji mesec v Davosu. Vance je v Münchnu že lani stresel Evropo z govorom, v katerem ji je očital cenzuro, odmikanje od skupnih zahodnih vrednot in politično spodbujene nenadzorovane migracije.
Letos prihaja Rubio, ki se ga drži sloves manj robatega govorca, je pa zvesti izvrševalec Trumpovih politik in bo po konferenci odšel na Madžarsko podpret Viktorja Orbana pred aprilskimi volitvami ter tudi na Slovaško. Po splošni oceni Rubio ne bo imel tako ostrega govora, a tudi ne pomiritvenega. Izhajal naj bi iz ocene, da se je svet nepovratno spremenil in da se je temu treba prilagoditi, tudi v evropsko-ameriških odnosih. Rubio je pred odhodom iz Washingtona sicer precej spravljivo dejal, da so ZDA »globoko povezane z Evropo, naši prihodnosti pa sta bili vedno povezani in vedno bosta. Torej se moramo samo pogovarjati o tem, kako bo ta prihodnost videti.«
Pomenljiv naslov: V uničenju
Zanimiv bo tudi evropski odziv v času, ko poudarjajo potrebo po večji avtonomiji stare celine in spoznavajo omejitve transatlantskega zavezništva pod Trumpovo vlado in morda tudi dolgoročneje. Več odločnosti nakazuje münchensko varnostno poročilo, ki ga vsako leto izdajo pred konferenco in služi kot orientacijska točka za vsebinske razprave. Tokrat nosi naslov V razgradnji oziroma V uničenju, na naslovnici pa je velik slon, kar je ne najbolj prikrita aluzija na ameriške republikance, katerih maskota je ta žival. Predsednik konference Wolfgang Ischinger pravi, da bodo letos »odkrito govorili o slonu v sobi«, torej o v oči bodeči temi, ki bi se ji vsi radi izognili. Kot je dejal, so ta tema »naraščajoči udarci temeljnim načelom svetovne ureditve po letu 1945, kar je očitno ne le v ZDA, ampak tudi v mnogih drugih delih sveta«.
Poročilo samo je izrazito kritično do Združenih držav. Kot pišejo avtorji, so marsikje na Zahodu na pohodu politične sile, ki dajejo prednost uničevanju pred reformami in gradijo na razočaranju ljudi nad demokratičnimi institucijami ter prepričanju, da so birokratsko razbohotene in neučinkovite. »Najmogočnejši od tistih, ki s sekiro udarjajo po obstoječih pravilih in ustanovah, je predsednik ZDA Donald Trump,« piše v poročilu.
Konferenca bo tudi prizorišče vrste dvostranskih srečanj. Rubio je že napovedal, da se bo dobil z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, z njim se bosta dobila tudi danska premierka in grenlandski premier.
