Kitajska namreč vsakih pet let sprejme gospodarsko-politično-družbeni načrt za naslednjo polovico desetletja, v katerem začrta bistvene cilje in smernice razvoja države. Novi načrt, štirinajsti po vrsti od leta 1953, prihaja na dan med danes začetim zasedanjem ljudskega kongresa.
Eden ključnih ciljev: doseči tehnološko prevlado v tekmi z ZDA, in sicer z močnim pospeškom razvoju znanosti v novih tehnologijah, kot so kvantno računalništvo, humanoidna robotika ali fuzijski reaktor, ter z vpetostjo umetne inteligence v ves gospodarsko-industrijski aparat. Premik je očiten: partijsko vodstvo stavi na to, da bo razvoj v naslednji petletki temeljil na tehnologiji, ne toliko na porabi. Premier Li Qiang je v govoru kongresu priznal nesorazmerje med visoko proizvodnjo in nizkim domačim povpraševanjem vse bolj zadržanih potrošnikov, tudi slednjega pa si bodo prizadevali povečati.
V pasti srednjega dohodka
Kitajska se spopada z ujetostjo v past srednjega dohodka, torej položaju, ko gospodarstvo po naglem razvoju zaradi poceni delovne sile, industrializacije in velikega izvoza obtiči, ker model doseže svoj domet. Takrat je nujen prehod k inovacijam, novim tehnologijam in panogam z visoko dodano vrednostjo. Kitajska se obenem spoprijema še z demografskimi problemi.
Da se je prejšnji model nekako izpel, kaže tudi podatek, da je vlada v četrtek predstavila načrt gospodarske rasti v letu 2026 v višini od 4,5 do pet odstotkov, najmanj v desetletjih in celo manj od covidnih let 2021 in 2022 (leta 2020 zaradi pandemije cilja niso zastavili).
Kitajska v 141 strani dolgem načrtu napoveduje tudi ohranjanje konkurenčne prednosti pri nadzoru redkih rudnin. Napoveduje tudi zmanjševanje odvisnosti od fosilnih virov energije ter 17-odstotno zmanjšanje ogljične intenzivnosti, kar pa bi po ocenah tujih strokovnjakov ob načrtovani gospodarski rasti še vedno pomenilo relativno zvišanje izpustov.
Pristanek s posadko na Luni
Li je v otvoritvenem govoru pred 3000 delegati sicer hvalil državo, da je uspešno prebrodila ameriške carine in grožnje z njimi. Obenem pa je dejal, da sta prosta trgovina in multilateralizem »resno ogrožena«. Zato je napovedal krepitev ukrepov za čim večjo samozadostnost, da država ne bi bila preobčutljiva na trgovinske ovire drugih držav, predvsem ZDA.
Napovedal je tudi sedemodstotno rast obrambnega proračuna. To je sicer primerljivo z zadnjimi leti in spet več od ameriške rasti, ki se giblje med dvema in petimi odstotki na leto. Predsednik Donald Trump zdaj sicer pravi, da želi obrambni proračun povišati na 1500 milijard dolarjev, kar bi bil več kot 50-odstotni dvig, a v vojski sami pravijo, da ne vedo, kako bi ta denar porabili.
Li je spregovoril tudi o Tajvanu. Podobno kot lani je dejal, da se bodo odločno borili proti »separatističnim silam in tujemu vmešavanju«. V Tajvanu pravijo, da ne vidijo kakšne spremembe v odnosu Pekinga, da pa jih skrbi rast njegovega obrambnega proračuna.
V obdobje nove petletke spada tudi načrt pristanka s človeško posadko na Luni. Cilj je, da ga izpeljejo pred letom 2030. V načrtu piše, da bodo v tem času »pokazali tudi izvedljivost gradnje raziskovalne postaje na Luni«.
