Po osmih mesecih pogajalskega zatišja med ZDA in Iranom – pogovore so končali pred junijskim izraelskim napadom na Iran, ki so se mu pozneje pridružile tudi ZDA – bodo v petek pogajalci obnovili pogajanja o jedrskem vprašanju Irana. Ali se bodo pogajali še o čem drugem, ni jasno. Ameriška stran želi tudi dogovor o omejitvi dosega iranskih balističnih raket, prenehanju iranske podpore lokalnim milicam v regiji in končanju nasilja nad protestniki.
Pogajanja skoraj propadla
Zaradi potencialno tako obsežnega dnevnega reda – lani so govorili le o jedrskem vprašanju – je še v sredo v zraku viselo srečanje pogajalcev. Iran je želel skrčiti dnevni red le na jedrska vprašanja, kjer so stališča Washingtona in Teherana močno oddaljena. Prav tako je zavračal, da bi se pogovorov udeležili tudi predstavniki drugih držav v regiji. In sprva napovedano srečanje v Ankari je hotel preseliti v omansko prestolnico Maskat, kjer se je odvil večji del lanskih pogajanj, o čemer so se potem tudi dogovorili.
Nikakor pa Iran ni bil pripravljen na pogajanja o omejitvi dosega svojih balističnih raket, o sodelovanju z milicami v regiji ali o vprašanju nasilja nad protestniki. O raketah pravi, da bi zmanjšanje dosega oslabilo obrambno sposobnost države. O milicah v regiji – povračila ob morebitnem napadu na Iran so že napovedali Hezbolah, Kataib Hezbolah in jemenski hutijevci – Iran trdi, da se odločajo samostojno. Tudi vprašanje visokih smrtnih žrtev med zatiranjem protestov je za Iran notranjepolitično vprašanje in zavrača pozive k mednarodni preiskavi. Teheran je že hitro po njihovem začetku trdil, da so jih spodbujali ZDA in Izrael.
Ruska ponudba ostaja na mizi
Več držav je potem očitno uspešno posredovalo, da so pogajanja rešile pred propadom, še preden so se začela. Po poročanju ameriških medijev naj bi Iran le privolil v pogovore o balističnih raketah in podpori skupinam v regiji. Vendarle je osrednja tema pogajanj jedrsko vprašanje. Tu ostaja odprto, kakšen kompromis, če sploh, je možen. Iran ob zagotavljanju, da ne želi jedrskega orožja, ni pripravljen privoliti v popolno ustavitev bogatenja urana. Po junijski vojni tudi ni pojasnil, kaj se je zgodilo s 400 kilogrami urana, obogatenega do 60-odstotne čistosti (za izdelavo jedrske bombe je potrebna več kot 90-odstotna). Vendarle so inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) spet dovolili delno obnoviti delo v Iranu. Kot je novembra svetu guvernerjev IAEA poročal direktor te agencije Rafael Grossi, agencija še ni preverjala nobenega od jedrskih objektov, ki so bili zadeti v junijskih vojaških napadih.
Iz Irana so pred nadaljevanjem pogajanj prihajali različni signali glede mogočega jedrskega kompromisa. V začetku tedna je po moskovskih pogovorih Alija Laridžanija, svetovalca visokega verskega voditelja Alija Hameneja, Kremelj obnovil svojo staro ponudbo, da bi Iran na rusko ozemlje izvozil svoje zaloge obogatenega urana. A je to možnost zavrnil Ali Bageri Kani, generalni sekretar iranskega strateškega sveta za zunanje odnose, organa, ki svetuje vrhovnemu voditelju na področju zunanje politike. Nato se je pojavila zamisel, da bi Iran poslej uran obogatil do 20-odstotne čistosti (sporazum JCPOA iz časa Baracka Obame je predvideval bogatenje do čistosti 3,67 odstotka). Takšna zamisel je prišla od Hamenejevega svetovalca Alija Šamkanija, ki pa je dodal, da potem odpade tudi potreba po prenosu materiala v tujino ter da bo Iranu treba zagotoviti nadomestila.
Ameriški predsednik Donald Trump kljub napovedanim pogajanjem ni omilil groženj proti Iranu. Spet je namignil na morebitni napad ob kopičenju ameriške vojske na območju Perzijskega zaliva. Dejal je namreč, da bi moral biti Hamenej zelo zaskrbljen. Olje na ogenj je prilil še podpredsednik J. D. Vance rekoč, da bo Trump dosegel, kar lahko, z nevojaškimi sredstvi, če pa bo menil, da je vojaška možnost edina, se bo odločil zanjo.
