V torek bo potekala konstitutivna seja nove srbske skupščine, potem ko je pred tremi tedni na predčasnih parlamentarnih volitvah zmagala Študentska lista (SL) s 53,7 odstotka glasov, kar ji je prineslo 140 od 250 poslancev. Tako se je končala 14-letna vladavina Aleksandra Vučića in njegove Srbske napredne stranke (SNS), ki je tokrat dobila 103 poslance. Glavno vprašanje pred začetkom zasedanja nove skupščine je, kakšen bo odnos med poslanci Študentske liste in študentskim gibanjem, ki se še naprej organizira prek plenumov.

Srbski pisatelj in analitik Marko Vidojković meni, da bodo vsaj na začetku poslanci SL odločitve sprejemali po posvetovanju s študentskim gibanjem oziroma plenumi. »Število plenumov in njihova sestava še naprej ostajata skrivnost,« pravi, »odgovor na vprašanje, kako bodo dolgoročno ravnali poslanci SL, pa bomo dobili po nastanku nove vlade.«

Tveganje za vzorec, ki so ga študenti rušili

Ljubljana, hotel Grand Plaza.Mednarodni kongres dela z naslovom Razdeljeni svet, zdruzeno delavstvo.Moderator panela Faris Kocan.

Faris Kočan, slovenski profesor in analitik Foto: STA

Slovenski analitik in profesor Faris Kočan pravi, da je ključno tudi vprašanje, kako bo študentsko gibanje svojo mobilizacijsko moč prevedlo v institucionalno sposobnost vladanja. »Študentski plenumi so svojo legitimnost gradili na horizontalnem odločanju, kolektivni odgovornosti in zavračanju politične hierarhije, medtem ko parlamentarna demokracija nujno temelji na predstavništvu, delitvi pristojnosti in individualni odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Tu nastaja precej zanimivo trenje,« razmišlja Kočan. Poslanci SL so namreč svoj parlamentarni mandat dobili od volilcev in njihova odgovornost odslej presega gibanje, ki jih je predlagalo za poslance.

Kočan predvideva, da bodo plenumi določali le širšo programsko usmeritev in nadzorovali uresničevanje predvolilnih zavez, operativno odločanje pa bo v rokah poslancev SL in vlade. Plenumi torej naj ne bi neposredno usmerjali vsakodnevnega dela parlamentarne večine in prihodnje vlade. »Takšna ureditev bi ustvarila dva vzporedna centra političnega odločanja, pri čemer bi eden nosil ustavno odgovornost, drugi pa dejansko politično moč. To bi bilo problematično predvsem zato, ker je bila osrednja zahteva študentskega gibanja prav odprava neformalnih centrov moči in ponovna vzpostavitev odgovornosti državnih institucij. Če bi se ključne odločitve sprejemale zunaj institucij, ki so zanje formalno pristojne, bi gibanje tvegalo reprodukcijo dela politične logike, proti kateri se je mobiliziralo,« pravi Kočan.

Zahteven prehod k pozitivnemu programu

Nasprotovanje Vučićevemu načinu vladanja in zahteva po obnovi institucij sta lahko povezala politično zelo različne posameznike. Toda pri oblikovanju vlade ne gre le za soglasje o tem, kaj je treba odpraviti, ampak tudi za soglasje o tem, kaj in kako vzpostaviti. »Razlike, ki so bile v času protestov drugotnega pomena, bodo pri vprašanjih zunanje politike, Kosova, gospodarskih reform in razmerja do EU postale precej bolj izrazite. Parlamentarna večina s 140 poslanci sicer omogoča samostojno oblikovanje vlade, vendar sama po sebi še ne zagotavlja politične koherentnosti,« meni Kočan.

Študentje morajo torej pokazati, ali lahko to razmeroma široko, predvsem negativno soglasje preoblikujejo v pozitiven program oblasti. Politična odgovornost se namreč bistveno spremeni, ko od zahteve, naj institucije delujejo, preideš k odgovornosti, da jih sam vodiš. »Študenti morajo dokazati, da lahko spremenijo tudi način izvrševanja politične oblasti, ne da bi pri tem izgubili načela, zaradi katerih so pridobili tako široko podporo. Ocenjujem, da bo prav razmerje med plenumi in izvoljenimi predstavniki eden prvih resnih kazalnikov, ali jim to uspeva,« pravi Kočan.

Na Študentski listi niso kandidirali niti študenti niti predstavniki dosedanje parlamentarne opozicije, ki je povsem izpadla iz skupščine. Študentski plenumi so kot kandidate za poslance na svoji listi namreč izbrali inženirje, zdravnike, pravnike, politologe, univerzitetne profesorje, raziskovalce z različnih področij, igralce, nekdanje športnike, akademike, doktorje znanosti in druge, ki jim je uspelo v svojem poklicu.

Ugibanja o predsedniku skupščine

V ponedeljek še ni bilo jasno, kdo bo novi predsednik skupščine. Kot mogoča kandidata so omenjali univerzitetno profesorico angleščine Katarino Šćepanović in profesorja na Prometni fakulteti Aleksandra Čupića, dvometraša z dolgo belo brado, ki je na protestih in ob slavju 25. oktobra pel čudovito pesem o Srbiji, ki »se prebuja, ko njena mladost poje in sanja o boljši domovini«.

Študenti so sicer napovedali boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, prehod h gospodarstvu z visoko dodano vrednostjo, veliko večje financiranje šolstva, fakultet, raziskovalnih dejavnosti in zdravstva, predvsem pa vladavino zakonov, neodvisnost sodstva in svobodo medijev.

Sestanka z ruskim in ameriškim diplomatom

A medtem ko so na Madžarskem letošnje spremembe potekale v znamenju vrnitve k EU, v Srbiji menda ni pričakovati večjih sprememb v zunanji politiki. Študenti za zdaj nasprotujejo sankcijam proti Rusiji in ne priznavajo neodvisnosti Kosova. V četrtek sta ruskega veleposlanika Bocana Harčenka kot poslanca in predstavnika SL obiskala nekdanji guverner Narodne banke Srbije Dejan Šoškić in profesor jedrske fizike Miomir Krmar. Isti dan se je v Beogradu s predstavniki SL, med katerimi je bil znova Šoškić, sestal pomočnik ameriškega zunanjega ministra Brendan Hanrahan.

Televizija Srbije pa je te dni poudarila, da je bila za študente po zmagi na volitvah 25. oktobra prvi stik s tujino evropska komisarka za širitev Marta Kos. Ali je to že znamenje, da bo njihova vlada bolj proevropska? Kočan o tem pravi: »Zahteve po vladavini prava, institucionalni odgovornosti, bolj neodvisnih institucijah, svobodnejših medijih in omejevanju politične korupcije so zelo blizu vsebini, ki jo zahteva približevanje EU.« Toda, dodaja, to še ne pomeni, da med poslanci SL ni razlik glede odnosa do evropske integracije, kajti proevropskost na ravni institucionalnih reform še ne pomeni nujno enotne proevropske zunanjepolitične usmeritve. 

Ugibanja tudi o premierju

Študenti še vedno niso sporočili, kdo bo novi premier. Največ možnosti naj bi imel nekdanji guverner Narodne banke Srbije Dejan Šoškić. Karizmatičnemu Vladanu Djokiću, rektorju beograjske univerze, ki so ga kot glavno osebnost študentskega gibanja mnogi videli v vlogi novega voditelja Srbije, pa so študenti preprečili celo, da bi kandidiral za poslanca (še vedno pa jih podpira). Eno od pravil študentskih plenumov, na katerih so izbirali kandidate, je namreč pravica veta. Nekdo je iz nekega razloga Djokiću lahko nasprotoval in ta ni mogel biti kandidat. Domnevno so hoteli preprečiti, da bi v njem dobili novega Vučića. Gre jim namreč za to, da bi sistem in institucije delovali, za horizontalno naravo oblasti brez velikih voditeljev.

Priporočamo