Kitajska je letos omejila izvoz redkih zemelj za več kot 40 japonskih podjetij. Sankcije so odziv na izjave japonske premierke Sanae Takaiči, ki je dejala, da bi morebitna kitajska invazija na Tajvan lahko pomenila »eksistencialno grožnjo« za Japonsko, s čimer je nakazala, da bi se Tokio lahko odzval z uporabo vojaške sile. Peking vztraja pri stališču, da je Tajvan del Ljudske republike Kitajske.
Kitajske sankcije so hud udarec za japonska visokotehnološka podjetja, ki te surovine uporabljajo v svoji proizvodnji. Redke zemlje so nepogrešljive surovine v naprednih materialih in visokotehnološki proizvodnji, saj se uporabljajo za izdelavo vsega, od magnetov za električne avtomobile do keramike in čipov. Kitajska je dominanta pri pridobivanju redkih zemelj.
Prej so japonski dobavitelji uvažali redke zemlje iz Kitajske za izdelavo materialov in komponent, ki so jih nato prodajali kitajskim podjetjem za proizvodnjo končnih izdelkov. Kot poroča Financial Times, se ta podjetja zdaj obračajo na domače dobavitelje, ki so izkoristili priložnost za hiter napredek in vzpon po industrijski verigi do izdelkov z višjo dodano vrednostjo.
To je najbolj očitno pri predelavi itrija, enega od elementov redkih zemelj, ki ga je Peking dodal na seznam surovin, za katere velja poseben izvozni nadzor. Kitajska predstavlja več kot 90 odstotkov svetovnih zmogljivosti za proizvodnjo itrija oziroma itrijevega oksida. Ena njegovih najpomembnejših uporab je proizvodnja cirkonijeve keramike (cirkonijevega dioksida).
Gre za zelo trd, kemično in toplotno odporen material, ki se uporablja za najrazličnejše namene, od elektronike do zobnih implantatov in reaktivnih motorjev. Japonska podjetja so vodilna na svetu pri čiščenju in predelavi visokokakovostnih materialov na osnovi cirkonija in itrija. Kitajski proizvajalci zdaj pospešujejo prizadevanja za pridobivanje tujih naročil.
Ključna prednost kitajskih podjetij je dostop do precej cenejših surovin. Kilogram itrijevega oksida na Kitajskem stane 6,89 evra, v Evropi pa več kot tisoč evrov, kažejo podatki kitajskega ponudnika podatkov o surovinah Baiinfo. Druge spojine redkih zemelj imajo manjše, vendar še vedno precejšnje cenovne razlike. Težave pri izvozu te nišne, a ključne surovine pomenijo, da bi diplomatski spor med Pekingom in Tokiem evropski potrošniki najverjetneje najprej občutili pri zobozdravstvenih izdelkih.
Japonska ni edina tarča kitajskega nadzora nad redkimi zemljami. Peking je lani uvedel izvozne omejitve kot odgovor na obsežne carine predsednika Donalda Trumpa ob »dnevu osvoboditve«, kar je po mnenju analitikov premaknilo ravnovesje moči med ZDA in Kitajsko v korist Pekinga.
Medtem ko so ZDA okrepile prizadevanja za razvoj lastne dobavne verige redkih zemelj, analitiki pričakujejo, da bo vsako pomembnejše zmanjšanje kitajske prevlade trajalo več let, če ne celo desetletja. Obenem pričakujejo, da bo vse več kitajskih podjetij izvozni nadzor izkoristilo za vzpon po industrijski verigi vrednosti.