Tistega ledenega zimskega dne se je svet nekaj več kot eno uro soočal z najhujšimi nočnimi morami hladne vojne. Vojaški tehniki v izmeni na radarskih postajah v severni Rusiji so na svojih zaslonih opazili zlovešč utrip: nekje ob norveški obali je bila izstreljena raketa, ki se je hitro dvigala. Kam je šla in ali je predstavljala grožnjo?
Za tiste, ki so spremljali nebo, so bile posledice grozljive, so razburljive spomine obudili na spletnem BBC. Vedeli so namreč, da lahko ena raketa, izstreljena z ameriške podmornice, v Moskvo v 15 minutah dostavi osem jedrskih bojnih glav. Sporočilo o tem je bilo posredovano ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu, ki je postal prvi svetovni voditelj, ki je aktiviral "jedrsko aktovko" - kovček, ki vsebuje navodila in tehnologijo za detonacijo jedrskih bomb.
V napetem trenutku so se morali Jelcin in njegovi svetovalci odločiti, ali se bodo maščevali.
Opomin, ki je mnoge streznil
Na srečo se zaskrbljujoča veriga dogodkov ni končala katastrofalno, čeprav so se svetovni valutni trgi dobro uro močno zibali, medtem ko so politiki, vojaški poveljniki in novinarji mrzlično iskali informacije. Oddahnili so si, ko je Interfax poročal, da je – čeprav je ruski sistem zgodnjega opozarjanja zabeležil izstrelitev rakete – ta pristala na norveškem ozemlju.
Kasneje je obrambni uradnik na Norveškem potrdil, da je bila izstrelitev izvedena v miru, kot del rutinskega znanstvenoraziskovalnega programa na civilnem raketnem poligonu. Njen cilj je bil zbiranje informacij o severnem siju, edinstvenem vremenskem pojavu, znanem tudi kot polarni sij.
Raketa je po načrtih pristala v morju blizu oddaljenega arktičnega otoka Spitzbergen, daleč stran od ruskega zračnega prostora.
Opozorilo ni prišlo do pravih pisarn
»Bil sem prestrašen zaradi pozornosti, ki jo je pritegnila naša rutinska izstrelitev,« je dejal norveški znanstvenik Kolbjørn Adolfsen, ki je bil na sestanku, ko so začeli prihajati panični telefonski klici. Še bolj nenavadno je bilo, je povedal, da je Norveška že nekaj tednov prej obvestila Moskvo o načrtovani izstrelitvi.
Adolfsen je namignil, da so se Rusi morda odzvali, ker je bilo to prvič, da je raketa aurora borealis poletela s tako visoko balistično trajektorijo in dosegla višino 1490 kilometrov. Dejal je, da to vseeno ne bi smelo biti presenečenje, saj da je bilo prek zunanjega ministrstva vsem vpletenim državam poslano sporočilo, da bodo izvedli izstrelitev.
»Vendar to opozorilo nekako ni nikoli prišlo do pravih pisarn. Bilo je opomin, kako bi lahko eno samo zgrešeno sporočilo imelo potencialno katastrofalne posledice,« je sklenil Kolbjørn Adolfsen.