Knjiga z naslovom Izvolitev papeža Leona XIV.: Zadnje presenečenje papeža Frančiška, ki bo v angleščini izšla pri založbi Orbis Books 25. marca 2026, po poročanju CNN razkriva, kako je bil maja 2025 papež Leon XIV. izvoljen kot prvi v ZDA rojeni papež v dvatisočletni zgodovini Katoliške cerkve. Avtorja, Gerard O’Connell, dopisnik iz Vatikana za newyorško katoliško revijo America, in Elisabetta Piqué, dopisnica argentinskega časnika La Nacion ter sodelavka CNN med konklavom leta 2025, opisujeta, kako je kardinal Robert Prevost, neopazen avguštinski redovnik iz Chicaga, ob začetku konklava tiho pridobival podporo svojih stanovskih kolegov, medtem ko je širši javnosti kot resen kandidat ostal prikrit, italijanski favorit pa je postopoma izgubil možnosti za zmago.
Poleg tega podajata podrobno analizo glasovanja v Sikstinski kapeli. Poročata tudi, da je izvolitev Prevosta presenetila mnoge, vključno z visokimi uradniki v Vatikanu. Eden od kardinalov jima je zaupal, da se je možnost ameriškega papeža dolga leta zdela nemogoča zaradi vojaške, gospodarske in kulturne moči ZDA.
Frančiškova izbira
O’Connell in Piquéjeva, ki sta zasebno zakonski par, sta bila dolgoletna prijatelja papeža Frančiška. Ta je še kot kardinal v Argentini krstil njuna otroka, kasneje pa ju je tudi poročil.
Knjiga temelji na intervjujih s številnimi kardinali. Z uporabo teh virov avtorja opisujeta, kako je v napetih dneh pred konklavom znotraj kardinalskega zbora potekal boj: naj izvolijo papeža, ki bo nadaljeval Frančiškovo zapuščino in reforme, ali pa naj spremenijo smer? Po poročanju CNN O’Connell in Piquéjeva v knjigi pišeta tudi o tem, zakaj so bili poskusi izvolitve papeža, ki bi ubral drugačno pot kot Frančišek, neuspešni. Čeprav se Leonov slog razlikuje od njegovega predhodnika in ostaja do določene mere uganka, bi ga na splošno lahko opisali kot Frančiškovo izbiro.
Ključne ugotovitve
CNN povzema tudi nekaj ključnih ugotovitev iz knjige. V prvem krogu glasovanja je po poročanju O’Connella največ glasov prejel madžarski kardinal Péter Erdö, ugleden cerkveni pravnik in izbira konservativcev. Čeprav je bila podpora zanj dobro organizirana, ni bila dovolj široka. V tem krogu je glasove prejelo več kot 30 kandidatov, le trije pa so prejeli med 20 in 30 glasovi: Erdö, Robert Prevost in Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik.
V naslednjih dveh krogih se je podpora hitro prevesila na stran Prevosta. Prvi ameriški papež je bil izvoljen v četrtem krogu s 108 glasovi. Po mnenju avtorjev je Prevost kardinale prepričal s svojo ponižnostjo in misijonarskimi izkušnjami v Peruju. Piquéjeva v knjigi tudi piše, da je papež Frančišek jasno računal na Prevosta kot na svojega naslednika. Prav on mu je tlakoval pot z imenovanjem na čelo vatikanskega oddelka za škofe, kjer je Prevost stkal vezi s kardinali z vsega sveta. Leon XIV. tako na splošno velja za Frančiškovo izbiro, ki bo nadaljeval njegovo dediščino, čeprav v svojem specifičnem slogu.
Podrobnosti iz zakulisja
Knjiga razkriva tudi nekaj podrobnosti in nevšečnosti, ki so se zgodile med konklavom. Glasovanje prvi dan je zamujalo, ker so varnostniki v Sikstinski kapeli zaznali signal mobilnega telefona. Eden od starejših kardinalov je ugotovil, da ima telefon v žepu. Ker kardinali niso imeli telefonov, so nekateri v hiši Santa Marta skoraj zaspali. Vatikan je moral vsakemu podariti budilko, da so pravočasno prispeli na glasovanje.
Nekateri so se pritoževali nad pomanjkanjem sanitarij v kapeli, zaradi česar so jih morali mlajši kardinali spremljati do zunanjih stranišč. Četrti krog pa je bilo treba ponoviti, ker je eden od kardinalov po nesreči prejel dva glasovalna lističa.
