V napetih poljsko-ukrajinskih odnosih v Gdansku poteka mednarodna konferenca za obnovo Ukrajine, največje vsakoletno srečanje mednarodne skupnosti, na katerem se vse od začetka ruske invazije na Ukrajino načrtuje obnova napadene države. Več kot 500 milijard evrov bo po ocenah Svetovne banke potrebnih za obnovo Ukrajine, del pa so zbrali tudi tokrat v poljskem Gdansku, kjer tokrat po Luganu, Berlinu, Londonu in Rimu poteka letošnje srečanje.
Načeloma bi konferenca pri ukrajinski sosedi, kjer so se s solidarnostjo izkazali že vse od začetka ruskih napadov na Ukrajino, morala biti sproščena in prijateljska. Toda nad letošnjo konferenco, na kateri se sklepa več kot dvesto dogovorov različnih obnovitvenih projektov v vrednosti več kot deset milijard evrov, so se zbrali temni oblaki napetosti med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in poljskim predsednikom Karolom Nawrockim. Zelenski je po dnevih ostrih političnih izmenjav med Kijevom in Varšavo zaradi spora glede zgodovinskih vprašanj iz druge svetovne vojne odpovedal udeležbo na konferenci, kjer ga nadomešča premierka Julija Sviridenko. Kljub temu srečanje, ki se ga udeležuje 50 držav, organizacij in tudi podjetij, ni bilo iztirjeno.
Zelenski vrnil odlikovanje
Neposreden povod za preklicano udeležbo Zelenskega je bila njegova odločitev, da je prikimal želji ene od ukrajinskih vojaških enot in jo preimenoval v Junake ukrajinske uporniške armade (UPA). Gre za ime skupine, ki se je v drugi svetovni vojni borila proti Sovjetom, na Poljskem pa je globoko kontroverzna, saj jo povezujejo z množičnimi poboji Poljakov v Voliniji med letoma 1943 in 1945, kjer je bilo ubitih do 100.000 ljudi. Poljska ta dejanja uradno označuje kot genocid, zato je odločitev v Varšavi sprožila ogorčenje.
Poljski predsednik Nawrocki je Zelenskega javno kritiziral in celo napovedal odvzem visokega državnega odlikovanja (red belega orla), kar je še dodatno zaostrilo razmere. Zelenski je nato odlikovanje v Varšavo vrnil kar po pošti in odpovedal udeležbo na konferenci. Vlada Donalda Tuska je bila pri tej izmenjavi puščic med uradoma obeh predsednikov precej v defenzivi. Ostri odziv Nawrockega se je razumel tudi kot del nacionalistično nastrojene volilne kampanje pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami, ki so načrtovane za prihodnje leto. Tusk je ocenil, da spor med Varšavo in Kijevom najbolj koristi Rusiji, saj slabi poljsko-ukrajinskega sodelovanja ter škodi gospodarstvu in naložbam.
Povabilo zasebnemu sektorju
Na obnovitveni konferenci kljub dvostranskim napetostim med predsedniškima uradoma so številni državniki pošiljali sporočila trajne podpore za Ukrajino, nemški kancler Friedrich Merz pa je poudaril, da Rusija ne bo zmagala v tej vojni. Prišel je čas, da Rusija začne pogajanja in zamrzne frontno linijo, je še pozval Merz. »Ukrajinci bodo obstali kot suveren narod in bodoči člani Evropske unije,« je še spodbujal Merz.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je objavila sprostitev prve tranše 90-milijardnega posojila Evropske unije Ukrajini, okoli katerega so se zaradi madžarskega veta pod Viktorjem Orbanom vihtela diplomatska kopja več mesecev. Prvih 3,2 milijarde evrov je Ukrajina v državni proračun dobila v četrtek.
Mednarodna skupnost se obnove Ukrajine ne bo lotila zgolj z javnofinančnimi naložbami. K temu želijo s pomočjo posebnega investicijskega sklada privabiti tudi zasebni sektor. Sklad podpirajo EU, Francija, Nemčija in Poljska, pričakuje pa se, da bi lahko zbral okoli 500 milijonov evrov, torej vsoto, ki naj bi bila potrebna za obnovo. Kot je poudaril Merz, Evropa z naložbami v Ukrajino pošilja jasno sporočilo, da verjame v evropsko prihodnost Ukrajine. A je tudi opozoril, da naložbe zahtevajo zaupanje, to pa se bo vzpostavilo z reformami, ki so enako pomembne za državljane, mednarodno skupnost in investitorje.