Kaj vse bo tarča blokade?
Centralno poveljstvo ameriške vojske, ki je zadolženo za Bližnji vzhod, je sporočilo, da bo od danes ob 16. uri po srednjeevropskem času blokiralo »ves pomorski promet v iranska pristanišča in iz njih v Perzijskem in Omanskem zalivu«. To pomeni, da bi ZDA blokirale vsa iranska pristanišča razen tistih ob Kaspijskem jezeru na severu države. Pod blokado bi bila torej tudi pristanišča pred Hormuško ožino. Največje takšno je Čabahar blizu meje s Pakistanom, v katerega je veliko investirala Indija.
Kako bo blokada potekala?
Ameriška mornarica blokado definira kot »bojno operacijo za preprečitev plovilom in/ali letalom vseh držav, sovražnih ali nevtralnih, da vstopijo v pristanišča, letališča ali obalna območja, ki pripadajo sovražni državi oziroma jih ta okupira ali nadzoruje, oziroma jih zapustijo«. Po mednarodnem pravu mora biti blokada napovedana, vse ladje, ki bi jih lahko prizadela, morajo biti o njej obveščene. Blokado prednostno izvaja vojaška mornarica, kot je v zadnjem času že počela pred obalami Venezuele in Kube. ZDA imajo trenutno blizu Irana 26 vojaških ladij in podmornic, tudi dve letalonosilki. Teoretično je za blokado mogoče uporabiti tudi letalsko silo, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da se ZDA ne bodo odločile za napade na ladje, ampak bi na takšne, ki bi blokado ignorirale, prej napotile marince, ki bi se nanje izkrcali.
Gre pa za veliko območje, saj je iranska obala, ki naj bi bila pod blokado, dolga več kot 2100 kilometrov. Mogoče je sicer pričakovati, da bo že sama objava blokade imela določen učinek, podobno kot so iranska svarila ladjam, naj ne prečkajo Hormuške ožine, praktično popolnoma ustavila tamkajšnji promet. Razen če se Iran namerno odloči za konfrontacijo.
Kaj hočejo ZDA doseči z blokado?
Z blokado naj bi ustavili dotok denarja režimu, saj država kljub vojni še vedno izvaža nafto. Od začetka napadov na Iran 28. februarja je Hormuško ožino prečkalo okoli sto tankerjev, na večini je bila iranska nafta na poti na Kitajsko in v Indijo. ZDA so dopuščale in celo umaknile sankcije na iransko nafto, ki je že bila na tankerjih, da bi tako vplivale na svetovni trg in na padec cen. ZDA sicer dodajajo, da ne bodo blokirale Hormuške ožine, kot je najprej napovedal predsednik Trump, in bodo dovolile ves ladijski promet iz neiranskih pristanišč v Perzijskem zalivu.
Kakšen odgovor napoveduje Iran?
Vojaški svetovalec iranskega vrhovnega voditelja pravi, da Iran takšne blokade ne bo dopustil in da ima »pri roki velike zmogljivosti, da se ji postavimo po robu«. Iranska republikanska garda pa pravi, da varnost »velja za vse ali za nikogar«, in grozi z napadi na pristanišča drugih držav v regiji.
Kaj to pomeni za cene nafte?
Cene nafte so se zaradi zadnjega dogajanja že povzpele nad sto dolarjev za sodček, nekateri analitiki napovedujejo ceno 140 dolarjev v prihodnjih tednih, saj povrnitev v prejšnje stanje ne bo mogoča čez noč, tudi če bi se konflikt takoj končal. Iranski predstavniki zdaj grozijo, da se bo Američanom še kolcalo po ceni 4 do 5 dolarjev za galono bencina, kolikor stane sedaj. Pred začetkom vojne je znašala približno tri dolarje.
Kaj dogajanje pomeni za prekinitev ognja med ZDA in Iranom?
Prekinitev ognja velja za dva tedna, do 22. aprila. Vsaj za zdaj nobena stran napadov ni obnovila. Ameriška napoved blokade je sicer jasen znak pritiska na Iran, potem ko pogajanja v Islamabadu konec tedna niso prinesla dogovora. Lahko gre tudi za pritisk na države, ki kupujejo iransko nafto, predvsem Kitajsko in Indijo, naj vplivajo na Iran. Bi pa Teheran blokado lahko razglasil za kršitev dogovora o prekinitvi spopadov in napade obnovil. Prekinitev ognja bi lahko pokopal tudi kakšen hujši incident na morju, ki bi ga povzročilo izvajanje blokade.
