V zvezi s tem je opozoril, da ne gre zgolj za fizično varnost, ampak tudi za varnost kritične infrastrukture, dobavnih verig in naprednih tehnologij, so sporočili z ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Posebno pozornost je namenil tudi gospodarski diplomaciji, odnosom s sosednjimi državami, širitvi EU, sodelovanju v Srednji Evropi in mednarodnemu pravu. "Prepričan sem, da nas kljub različnim pogledom na določena vprašanja združuje isti cilj - varna, gospodarsko uspešna in kredibilna Slovenija, kot smo si jo zamislili ob osamosvojitvi.
Želim si, da bi bil strateški svet za zunanjo politiko prostor vključevanja in dialoga," je povedal minister. Da bo strateški svet razpravljal o prenovi zunanjepolitične strategije Slovenije, je Kajzer napovedal že ob začetku mandata. K sodelovanju je povabil več nekdanjih diplomatov, pravnikov, profesorjev in drugih strokovnjakov. Prenovo strategije je na seji odbora DZ za zunanjo politiko sredi septembra napovedal tudi državni sekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan. Dejal je, da bodo za osnovo vzeli zunanjepolitično strategijo iz leta 2015 in njeno posodobitev iz leta 2021. Strategijo zunanje politike je leta 2024 nazadnje prenovila vlada Roberta Goloba.
Tedanja zunanja ministrica Tanja Fajon je takrat dejala, da je strategija osredotočena na temeljne vrednote, osnovane na mednarodnem in humanitarnem pravu, ustanovni listini ZN in človekovih pravicah, in je kot taka "očiščena ideološko obarvanih usmeritev in interpretacij" iz strategije iz leta 2021. Kajzer ob predstavitvi v DZ pred imenovanjem na položaj sicer ni napovedal večjih sprememb v usmeritvi slovenske zunanje politike, a so se te kmalu pokazale predvsem v odnosu do Izraela.