Dogovor odpravlja negotovost za podjetja in finančne trge, poudarjajo v evropski komisiji. Trump je namreč grozil z uvedbo 30 odstotnih carin, če dogovora ne bo do 1 avgusta. Pogajanja pa se bodo zdaj še nadaljevala, saj gre za načelni politični dogovor, ki ga morajo potrditi članice EU, poleg tega je potrebno še doreči pogoje trgovanja za določene sektorje.
Kaj so se dogovorili
Osnova je strinjanje, da bodo ZDA uvedle splošne 15 odstotne carine na blago iz EU, z določenimi izjemami. Za primerjavo: pred začetkom drugega Trumpovega mandata so povprečne ameriške carine na evropsko blago znašale 1,47 odstotka. Aprila pa je Trump potem uvedel še splošne carine na ves uvoz v ZDA v višini desetih odstotkov.
EU za ZDA ne bodo uvajale novih carin, kot je razumeti dogovor, tako da bodo ostale enake kot v času pred prihodom Trumpa. V povprečju znašajo 1,35 odstotka, po podatkih mislišča Bruegel.
V petnajst odstotne carine bo vključen tudi evropski avtomobilski sektor. To zanj predstavlja boljše pogoje od obstoječih, ne pa od tistih pred Trumpom. Ta je za avtomobilsko industrijo uvedel dodatne 25 odstotne carine, 2,5 odstotne so obstajale prej. Za primerjavo: Velika Britanija je v svojem nedavnem trgovinskem sporazumu s Trumpovo administracijo izposlovala »samo« deset odstotne carine na avtomobilski sektor, Japonska pa enako kot EU petnajst odstotne. Te carine bodo lahko vplivale tudi na slovenske dobavitelje nemškim podjetjem.
Trump je letos uvedel tudi 50 odstotne carine na jelko in aluminij. Kot je bilo razumeti von der Leynovo, bodo te ostale, se bodo pa dogovorili o kvotah, torej o določenih količinah izvoza, ki ne bodo ocarinjene.
Štirikrat višji uvoz energentov?
15 odstotne ameriške carine bodo veljale tudi za farmacevtske izdelke in polprevodnike. To je več kot doslej, se bosta pa s tem sektorja izognila negotovosti, saj Trump denimo grozi z do 200 odstotnimi carinami na farmacevtske izdelke.
Za več sektorjev so se dogovorili o ničelnih carinah na obeh straneh, to so letala in letalski deli (kar je posebej pomembno za Airbus), določene kemikalije in generična zdravila, oprema za polprevodnike, določeni kmetijski izdelki, naravni viri in kritične surovine, je povedala von der Leynova.
EU se je tudi zavezala, da bo v naslednjih treh letih (do konca mandata Trumpa) letno kupila za 214 milijard evrov ameriških energentov in jedrskega goriva. Kako bodo to številko dosegli, ni jasno, saj je lanski uvoz predstavljal četrtino tega zneska. EU ima sicer cilj do konca leta 2027 popolnoma prekiniti uvoz ruskega plina in nafte, pojavljajo pa se predlogi, da bi datum premaknili na konec leta 2026.
EU se je tudi zavezala, da bo v ZDA investirala dodatnih 515 milijard evrov, tudi v vojaške nakupe.
Orban: Trump je von der Leynovo pojedel za zajtrk
Von der Leynova je po sklenitvi dogovora dejala, da je bil »najboljše, kar smo lahko dobili«, četudi je priznala, da petnajst odstotne carine niso nizke. O pogajanjih je dejala, da »so bila težka, a na koncu smo bili uspešni, (dogovor) je dober in zadovoljujoč«. Tudi uradniki evropske komisije so hiteli hvaliti dogovor, ki da odpravlja negotovost in gospodarstvu prinaša stabilne razmere.
A hitro so sledile tudi kritike, glede na to, da je bil izraženi prvotni cilj evropskih pogajalcev popolna odprava vseh carin na obeh straneh Atlantika in da je EU Washingtonu grozila z obsežnimi protiukrepi, če ne bo dogovora.
Najbolj pomenljiva kritika je prišla iz Francije, ki si je ves čas prizadevala za ostrejši pristop v pogajanjih. »Mračen je dan, ko se zavezništvo svobodnih ljudi, združenih pod skupnimi vrednotami in za obrambo skupnih interesov, sprijazni s podrejenostjo,« je zapisal francoski premier François Bayrou.
Pričakovano kritičen je bil madžarski premier Viktor Orban, ki je ocenil, da je Trump von der Leynovo »pojedel za zajtrk«. »Sumili smo, da se bo to zgodilo, saj je predsednik Trump pogajalski težkokategornik, medtem ko je gospa predsednica peresno lahka kategorija,« je dejal.
Trezna realnost
Precej manj kritičen je bil Nemški kancler Friedrich Merz, ki je ves čas zagovarjal čim hitrejši dogovor z ZDA. »Sporazum pomeni uspešno odvrnjen trgovinski konflikt, ki bi hudo prizadel izvozno naravnano nemško gospodarstvo. To zlasti velja za avtomobilsko industrijo, saj bodo obstoječe 27,5 odstotne carine skoraj prepolovljene na 15 odstotkov,« je dejal. Združenje nemške industrije BDI se ne strinja in ocenjuje, da bodo imele 15 odstotne carine »ogromen negativen učinek« za nemški izvoz.
Italija je bila med državami, ki so se zavzemale za hitro dogovor. Premierka Giorgia Meloni ga je pozdravila, dodala pa, da kaj več ne more reči, dokler se ne seznani s podrobnostmi. Sicer so med evropskimi voditelji uvodoma prevladovale ocene, da se je bilo dobro izogniti trgovinski vojni z ZDA, ki je glavni trgovinski partner EU, medsebojna menjava pa najobsežnejša na svetu (lani 865 milijard evrov v blagu). A navdušenja nad izidom pogajanj ni bilo zaznati nobenega.
