Kot pojasnjuje portal Aerospace Global News, se letalske posadke za takšne dogodke redno usposabljajo. Postopki se lahko nekoliko razlikujejo med letalskimi družbami, vendar je osnovno vodilo vedno enako: zaščititi potnike in posadko.
Kako pilot izve za grožnjo?
Obvestilo o bombni grožnji lahko prispe še pred vzletom ali med letom. Pilote o njej običajno obvesti operativni center letalske družbe ali kontrola zračnega prometa. Informacije lahko prejmejo tudi prek podatkovnega komunikacijskega sistema letala.
Emma Henderson, nekdanja pilotka potniškega letala in letalska strokovnjakinja, poudarja, da je treba vsako grožnjo obravnavati resno.
»Naša prednostna naloga je vedno varnost ljudi, zato je treba vsako grožnjo obravnavati resno,« je pojasnila.
Kaj se dogaja v pilotski kabini?
Ko pilota prejmeta obvestilo, sledita varnostnim postopkom in kontrolnim seznamom svoje letalske družbe. Med drugim morata o dogodku obvestiti kontrolo zračnega prometa.
Pri tem lahko uporabita posebno kodo 7700, ki pomeni splošno letalsko nevarnost oziroma izredne razmere. Koda 7500 pa označuje nezakonito vmešavanje v delovanje letala, na primer ugrabitev.
Če pristojne službe ocenijo, da je grožnja verodostojna, se piloti praviloma odločijo za preusmeritev. Letalo mora pristati čim prej, vendar to ne pomeni nujno, da bo pristalo na najbližjem letališču.
Pri izbiri upoštevajo dolžino in stanje vzletno-pristajalne steze, vremenske razmere, tehnično stanje letala ter razpoložljivost reševalnih in varnostnih služb.
Dodaten dejavnik je lahko količina goriva. Letalo, ki je šele začelo dolg medcelinski let, ima lahko še vedno toliko goriva, da presega največjo običajno dovoljeno pristajalno maso. V primeru varnostne grožnje pa lahko letalo pristane tudi težje, kot bi bilo sicer dovoljeno.
Kdaj posredujejo vojaška letala?
V določenih okoliščinah lahko pristojne oblasti v zrak pošljejo vojaška lovska letala. Njihova naloga je prepoznati potniško letalo, ga spremljati in po potrebi pospremiti do letališča.
Vendar spremstvo vojaških letal samo po sebi ne pomeni, da so na krovu potniškega letala dejansko odkrili eksplozivno napravo. Gre za dodaten varnostni ukrep, ki ga lahko odredijo pristojne vojaške in civilne oblasti.
Kaj medtem počne kabinsko osebje?
Medtem ko pilota upravljata letalo in usklajujeta ukrepanje z zunanjimi službami, imajo pomembno vlogo tudi stevardi in stevardese.
Njihova naloga je predvsem skrb za potnike, ohranjanje miru na krovu in komunikacija s pilotsko kabino. Če kdo opazi sumljiv predmet, mora ravnati v skladu z usposabljanjem in navodili pilotov. Predmeta ne sme samovoljno pregledovati ali premikati.
Tudi letalsko osebje se redno usposablja za ravnanje v varnostnih incidentih, tudi za primer morebitne eksplozivne naprave.
Kje je na letalu najvarneje odložiti sumljiv predmet?
Pri načrtovanju letal proizvajalci upoštevajo tudi možnost eksplozije na krovu. Eden od varnostnih modelov je tako imenovana najmanj tvegana lokacija za bombo, angleško Least Risk Bomb Location (LRBL).
Gre za vnaprej določeno območje, na katerem bi morebitna eksplozija povzročila najmanjšo škodo na letalu. Pri tem se upoštevajo konstrukcija letala, ključni sistemi in njegova tlačna kabina.
Takšna rešitev je del širšega sistema varnostnih zahtev, ki jih morajo upoštevati proizvajalci potniških letal.
Kaj se zgodi po pristanku?
Ko letalo pristane, ga običajno usmerijo na odmaknjen del letališča, stran od terminala in drugih letal. Potnike lahko izkrcajo po običajnih stopnicah, če okoliščine to dopuščajo.
Če je potrebna hitra evakuacija, lahko uporabijo tudi zasilne izhode in drče, vendar se temu, kadar ni nujno, izogibajo, saj lahko pri uporabi pride do poškodb.
Nato letalo pregledajo specializirane ekipe, med njimi lahko tudi strokovnjaki za odstranjevanje eksplozivnih sredstev. Pregledajo kabino, prtljago in tovorni prostor. Preden se letalo vrne v promet, morajo pristojne službe zaključiti varnostne preglede.
