Informacije iz poročila evropske komisije, ki sicer ni namenjeno javnosti in je bilo zaupno posredovano državam EU, je pridobil nemški časopis Welt am Sonntag ter jih predal agenciji DPA.
Lansko število prošenj za azil v EU pomeni padec za približno petino v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 in ga je mogoče pripisati predvsem upadu števila prošenj za azil, ki so jih vložili sirski državljani, navaja poročilo.
Od padca dolgoletnega voditelja Bašarja Al Asada konec leta 2024 namreč Sirci upajo na boljšo prihodnost doma, kar je povzročilo manj migracij v tujino.
Brez navajanja konkretnih številk je komisar EU za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner dejal, da je bilo leto 2025 dobro leto za evropsko migracijsko politiko.
EU je po navedbah Brunnerja dosledno nadaljevala reformo migracijskega in azilnega prava ter izvedla ključne dele zakonodajnega paketa. To vključuje močnejšo zaščito zunanjih meja in pospešene azilne postopke. Po mnenju komisarja so rezultati jasno vidni, saj se je število nezakonitih prehodov meja od leta 2023 zmanjšalo za več kot polovico.
Danska je medtem po zaslugi svoje stroge politike priseljevanja v letu 2025 dosegla zgodovinsko nizko stopnjo sprejetih prošenj za azil, je danes sporočila danska vlada. Do konca novembra je lani prejela 1835 prošenj za azil, odobrila pa jih je približno 840, poroča francoska tiskovna agencija AFP.