Kot nas učijo izkušnje, so dogodki, ki posebej zaznamujejo neko leto, praviloma nenadejani. Zadnja leta so lep dokaz, da gre najbolj pričakovati nepričakovano – pandemija covida, ruski napad na Ukrajino, Hamasov napad na Izrael in potem vojna v Gazi in tako naprej ali še bolj nazaj. Nekateri dogodki pa so vendarle napovedani in predvidljivi. Kaj je torej že mogoče reči o letu 2026?
Na svetovni ravni prinaša izbiro novega generalnega sekretarja Združenih narodov. Antoniu Guterresu se izteče drugi petletni mandat, za tretjega pa se generalni sekretarji običajno ne potegujejo. Varnostni svet bo o kandidatih začel razpravljati nekje do konca julija. Kdor bo tam dobil potrebno podporo, ga bodo v potrditev predlagali generalni skupščini. Vodenje OZN bo prevzel(a) 1. januarja 2027. Kar nekaj je pobud, naj bo to prvič ženska.
V varnostnem svetu Združenih narodov se bo s 1. januarjem zamenjalo pet od desetih nestalnih članic. Odhajajo Slovenija, Južna Koreja, Alžirija, Sierra Leone in Gvajana. Svoj dveletni mandat začenjajo Latvija, Kolumbija, DR Kongo, Bahrajn in Liberija.
Evropa
Svetu Evropske unije bo v prvi polovici leta predsedoval Ciper, v drugi pa Irska. Bolgarija bo s 1. januarjem uvedla evro. Pričakovati je, da bo to leto živahnih razprav o sami Uniji, potem ko je vrsta kritikov leto 2025 označilo za katastrofo, tako z vidika dela evropske komisije kot glede sposobnosti evropskih voditeljev sprejeti težke odločitve ter nasloviti gospodarske in strateške izzive, vključno z zavezništvom z ZDA. To bo aktualno tudi ob julijskem vrhu Nata v Ankari.
Od volitev velja omeniti madžarske, ki bodo aprila. Največji konkurent Viktorju Orbanu bo Peter Magyar s stranko Tisza, ki v anketah vodi. Septembra bodo parlamentarne volitve v Rusiji, oktobra splošne v Bosni in Hercegovini. V Srbiji predsednik Aleksandar Vučić napoveduje predčasne volitve ob koncu leta.
Veliko pozornosti bo na stari celini seveda usmerjene v Ukrajino in v aktivna pogajanja o mirovnem sporazumu, kjer Evropa išče svoje mesto. Po izjavah iz Bele hiše je mogoče soditi, da bo razplet teh mirovnih prizadevanj znan v letu 2026, tako ali drugače. Po ocenah iz Kijeva bi lahko bil odločilen mesec za usodo pogajanj februar.
Združene države Amerike
V Združenih državah bodo 4. julija obeležili 250. obletnico razglasitve deklaracije o neodvisnosti.
Novembra bodo kongresne volitve. Demokrati upajo na osvojitev večine v predstavniškem domu, senat bo verjetno ostal v rokah republikancev predsednika Donalda Trumpa. V njegova dejanja (in besede) bo neizogibno usmerjene največ pozornosti, kot tudi v politične posege, ki izzivajo uveljavljene norme. Med posebej pričakovanimi odločitvami vrhovnega sodišča bo presoja ustavnosti Trumpovih carin.
Februarja se izteče veljavnost zadnjega dvostranskega sporazuma ZDA in Rusije, imenovanega Novi start, o omejitvi jedrskega orožja. Prvič po 50 letih se lahko zgodi, da med državama ne bo več nobenega takšnega. Moskva in Washington sta nakazala pripravljenost za pogovore o sporazumu, ZDA pa hočejo tudi sodelovanje Kitajske, ki povečuje svoj jedrski arzenal, vendar je ta vseeno še vsaj trikrat manjši od ameriškega. Pod drobnogledom bo novi župan New Yorka in prvi musliman na čelu mesta Zohran Mamdani. Položaj prevzame 1. januarja.
Predvidoma februarja bodo štirje Nasini astronavti obkrožili Luno, kar bo prva takšna misija po pol stoletja in preizkušnja za novo plovilo Orion. Spomladi bodo izstrelili prvo komercialno vesoljsko postajo Nebesa 1 ameriškega podjetja Vast, nato pa nanjo poslali še posadko.
Decembra bodo ZDA v Miamiju prvič gostiteljice vrha skupine G20.
Latinska Amerika
Kaže, da bo leto 2026 tudi tam močno povezano z ZDA – zaradi vojaškega pritiska na Venezuelo. V zraku visi vprašanje, ali bo Nicolas Maduro ob koncu leta še na čelu države, in če ne bo, kako bo ta takrat videti.
Oktobra bodo splošne volitve v Braziliji, predsednik Luiz Inacio Lula da Silva bo šel po četrti mandat. Volitve bodo leta 2026 tudi v Kolumbiji, Peruju in Kostariki, kjer bodo volilci odgovorili na vprašanje, ali se bo v Latinski Ameriki nadaljeval modri (konservativni) val, ki je leta 2025 pljusknil v Čile, Salvador, Argentino in Ekvador.
Članice Mercosura – Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj in Bolivija – bodo čakale na to, ali bo Evropska unija januarja vendarle podpisala trgovinski sporazum, ki so ga pripravljali 25 let, pa se z njim na stari celini zatika.
Bližnji vzhod
Glavna zgodba bo predvidoma ostala Gaza. Na preizkušnji bo prehod v drugo fazo premirja. Velika izziva bosta razorožitev Hamasa in umik izraelske vojske. Pričakuje se oblikovanje stabilizacijskih sil z dveletnim mandatom, odbora za mir in začasne palestinske uprave.
V Izraelu bodo oktobra parlamentarne volitve. Že pred tem bodo čakali odgovor predsedniške palače na prošnjo premierja Benjamina Netanjahuja za pomilostitev pri vseh obtožbah o korupciji. Pričakovati je mogoče odločitev o začetku preiskave, ki bo ugotavljala, zakaj niso preprečili napada Hamasa 7. oktobra 2023.
Maja bodo v nestabilnem Libanonu parlamentarne volitve, oktobra predsedniške v Iraku.
V Siriji oblast čakajo izzivi preprečevanja razkola po sektaških in etničnih linijah, integracija kurdskih sil v redno vojsko ter krmarjenje med interesi velikih držav.
V Iranu bo morda napočil čas za politično tranzicijo, saj ima vrhovni voditelj Ali Hamenej 86 let in je zdravstveno šibak. Izrael grozi z napadi na raketne zmogljivosti Irana, kjer se ob prehodu v novo leto oglaša nezadovoljna ulica.
Jemen bo po napovedih ostal med desetimi najbolj krvavimi konflikti na svetu.
Afrika
Državljanska vojna v Sudanu med vladno in uporniško vojsko dveh generalov pa bo ostala najbolj krvava. Od leta 2023 je bilo ubitih 150.000 ljudi.
Afriška celina v leto 2026 nasploh vstopa z bojaznijo pred novimi vojnami in stopnjevanjem obstoječih. Zaradi neizpolnjevanja dogovora o delitvi oblasti grozi nova državljanska vojna v Južnem Sudanu, kjer bodo decembra volitve. Svarila o mogoči vojni prihajajo iz Etiopije, kjer je na preizkušnji izpolnjevanje mirovnega sporazuma iz leta 2022. Tam bodo splošne volitve junija. Tudi mirovni dogovor DR Konga in Ruande je vse bolj ogrožen. Močno nestabilen gre v leto 2026 zahod Afrike (Burkina Faso, Mali, Benin …). Z izraelskim priznanjem Somalilanda se obetajo regionalna trenja zaradi afriškega roga.
V letu 2026 bo večina od desetih najhitreje rastočih gospodarstev na svetu v Afriki, posebej podsaharski, resda tudi zaradi relativno nižje razvitosti.
Azija
Pomlad bo pestra na Kitajskem. Marca bodo objavili načrt za naslednje petletno obdobje, iz katerega bodo razvidne gospodarske in tehnološke prioritete Pekinga. Aprila na obisku pričakujejo ameriškega predsednika, kar je najodmevnejše napovedano dvostransko srečanje v letu 2026. In morda ne edino, saj se ugiba tudi o Trumpovi udeležbi na vrhu Skupine za azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC), ki ga bo novembra v Shenzhenu gostila Kitajska.
Dinamika med Pekingom in Washingtonom bo tudi v letu 2026 ena osrednjih v mednarodnih odnosih v gospodarskem in trgovinskem, političnem (tekma največjih velesil) ter vojaškem pogledu (tudi o občutljivem vprašanju Tajvana).
V Aziji so se v zadnjem času nakopičila žarišča. Pozornost bo usmerjena v konflikt Tajske in Kambodže ter v državljansko vojno v Mjanmaru, kjer potekajo volitve (druga in tretja faza bosta januarja). Po napovedih so lahko volitve povod za nemire v Bangladešu, kjer bodo potekale februarja, in Nepalu, kjer bodo marca.
Avstralija in Oceanija
Vsakoletni podnebni vrh COP31 bo v Turčiji, pogajanja pa bo vodila Avstralija, ob sodelovanju otoških pacifiških držav, ki jih podnebne spremembe lahko izbrišejo s površja Zemlje.
Znanstveniki za prihodnje leto napovedujejo četrte najvišje povprečne temperature planeta od leta 1850. Trend se torej nadaljuje, saj je zadnjih deset let tudi deset najtoplejših v zgodovini merjenj. Leto 2026 bo torej vsekakor vroče. Tudi dobesedno.