Putin jih je nagovoril z besedami o potrebi po spoštovanju mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov, o tem, da nekateri namesto dialoga pristopajo k reševanju vprašanj z vidika moči, ter o trpljenju držav, ko jim druge kršijo suverenost.
Med 32 veleposlaniki je bilo devet evropskih – iz Slovenije, Francije, Italije, Avstrije, Češke, Švedske, Norveške, Portugalske in Švice. Putin jih je vse nagovoril naenkrat z besedami, da imajo njihovi odnosi z Rusijo zgodovinske korenine »konstruktivnega partnerstva in kulturnega sodelovanja, ki nas vzajemno bogati«. V zdajšnjem obdobju pa so medsebojni dialog in stiki »na uradni, poslovni in družbeni ravni zmanjšani na minimum – ne po naši krivdi, to moram poudariti. Sodelovanje glede ključnih mednarodnih in regionalnih vprašanj je zamrznjeno,« je dejal Putin ter izrazil upanje, da se bo to spremenilo z dialogom, ki bi »bil utemeljen na spoštovanju nacionalnih interesov in legitimne skrbi za varnost«.
Putin za mednarodno pravo in spoštovanje suverenosti
Putin je razmeram v svetu posvetil večino nagovora. Zdelo se je, da veliko besed meri na Združene države in ravnanje njihove aktualne vlade, a pomenljive so tudi v luči ruske invazije na Ukrajino – ta bo prihodnji mesec vstopila v peto leto. »Enostranska in nevarna dejanja pogosto nadomeščajo diplomacijo in poskuse sklepanja za vse zadovoljujočih rešitev,« je dejal. »Namesto da bi države sodelovale v dialogu, obstajajo takšni, ki se zanašajo na načelo pravice močnejšega za uveljavljanje svojih enostranskih pogledov, in takšni, ki verjamejo, da lahko vsiljujejo svojo voljo, drugim pridigajo, kako morajo živeti, ter ukazujejo.«
»Na ducate držav po svetu trpi zaradi posegov drugih v njihovo suverenost, kaosa in brezvladja. Nimajo moči in zmogljivosti, da bi se postavile zase,« je dejal Putin v govoru, ki ga je objavila ruska vlada. »Razumna rešitev bi bila, da damo več poudarka spoštovanju mednarodnega prava s strani vseh članic mednarodne skupnosti in omogočimo prihod pravičnega večpolarnega svetovnega reda.« O ustanovni listini OZN je dejal, da so v njej zapisana načela pomembnejša kot kadar koli prej in da se varnosti enih ne sme zagotavljati na račun varnosti drugih.
Neposrednemu omenjanju Ukrajine se ni izognil. Ponovil je znane trditve, da je dogajanje »neposredna posledica dolgoletnega ignoriranja legitimnih interesov Rusije in načrtne politike ustvarjanja groženj naši varnosti, vključno s širjenjem Nata proti našim mejam – v nasprotju z javno izraženimi obljubami«. Putin je tudi dejal, da je Rusija večkrat dala pobudo za gradnjo nove, zanesljive in poštene evropske varnostne arhitekture in globalne varnosti ter da bi se bilo k tem pobudam vredno vrniti.
