Vzpon Perzije se začne že v 6. stoletju pr. n. št., ko se je tedanji kralj Kir Veliki širil na Bližnjem vzhodu in današnji Srednji Aziji, s čimer je ustvaril do tedaj največji imperij. Njegov naslednik Kambiz II. mu je dodal še Egipt. Zatem je zelo pomembna vladavina Dareja Velikega (522–486), ki je prodrl celo na Balkan, na Kavkaz in na vzhodu pa vse do reke Ind. Vendar so prav njegovo vojsko leta 490 pr. n. št. na Maratonskem polju premagali Grki, v čemer mnogi vidijo zmago evropske civilizacije nad perzijsko, ki jo nekateri »Evropejci« zaničujejo kot »azijsko«. Po Darejevi smrti so majhni Grki znova močno premagali mogočne Perzijce, katerih imperij se raztezal od Sredozemlja do Inda.
A če so perzijske vojne velika zmaga Grkov nad Perzijo, je Aleksander Veliki svoj pohod do Inda razumel predvsem kot maščevanje Grkov nad Perzijo. Mnogi današnji zgodovinarji vidijo genocid v uničevalnem besu Aleksandrove vojske, ki je na primer povsem porušila čudoviti Perzepolis, mesto perzijskih kraljev. Vsekakor je šlo za poskus, da se povsem iztrebi neka sovražna kultura. A to Aleksandru in Grku ni uspelo. Vojska Perzijske države je bila nekaj stoletij pozneje prva tuja vojska, ki ji je uspelo ujeti rimskega cesarja. To se je zgodilo Valerijanu leta 260.
Iranci so ponosen narod. In res so lahko ponosni na svojo večtisočletno veličastno zgodovino perzijske države. Ko je bizantinski cesar Justinijan leta 529 izgnal tedanje vodilne filozofe iz Bizantinske države, so našli zavetje v perzijski državi, ki je tako postala glavni dedič antične grško-rimske kulture. Iranci pa so bili v naslednjih stoletjih edini od velikih narodov, ki so ob velikih arabskih osvajanjih ohranili svoj jezik. In če lahko govorimo o veličini srednjeveške arabske civilizacije, je to zato, ker je nanjo močno vplivala veličastna perzijska civilizacija s svojo visoko razvito medicino, filozofijo, astronomijo in drugimi znanostmi ter številnimi bolnišnicami. Še v 10. in 11. stoletju je vrhunec znamenite perzijske poezije, tudi s Firduzijem, o katerem je napisal pesem Anton Aškerc. In roman Alamut, s katerim je Vladimir Bartol zaslovel 20 let po svoji smrti, v veliki meri opisuje perzijsko civilizacijo. Kot kaže ta roman, se je perzijska civilizacija v srednjem veku veliki meri prežela z islamom. Še vse do danes pa je v islamskem svetu ostalo strogo ločevanje med Arabci in Perzijci.