Nova oborožitev se nanaša na izjave srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki je pred kratkim medijem dejal: »Ljudem se sploh ne sanja, kaj vse imamo in kaj vse nabavljamo.« Portal Tango Six poroča, da letalskega orožja s takšno hitrostjo in dosegom nima nobena druga oborožena sila v širši regiji.
Tehnične značilnosti
Da se Srbija oborožuje s kitajskimi raketami zrak–zemlja, je predhodno nakazal načelnik generalštaba srbske vojske, general Milan Mojsilović. Februarja je ob predstavitvi raketnega sistema PULS izjavil, da ima srbsko letalstvo v svojem arzenalu sredstva s podobnim maksimalnim dosegom in uničevalno močjo.
Kitajska raketa CM-400AKG je bila javnosti prvič predstavljena leta 2013. Čeprav se v nekaterih virih omenja kot protiladijska raketa, gre za večnamensko orožje. Natančni podatki o dosegu ostajajo neznanka, vendar se minimalne ocene začnejo pri 250 kilometrih, nekateri viri pa navajajo doseg 300 ali celo 400 kilometrov.
Natančnost in vodenje
Kot poroča portal Tango Six, je sistem vodenja kombiniran in omogoča tako imenovano inercijsko vodenje s popravki prek satelitskega sistema GNSS, v končni fazi pa se uporablja tudi infrardeče ali televizijsko (IR/TV) tipalo. Natančnost (CEP) znaša od 5 do 10 metrov. Obstaja tudi različica s pasivnim radarskim iskalom za uničevanje ladij ali radarskih sistemov.
Kitajci so raketo v marketinške namene poimenovali tudi »ubijalka letalonosilk«, predvsem zaradi njene visoke hitrosti, ki otežuje delovanje protiletalskih sistemov.
Bojna uporaba
Doslej je bil edini znani tuji uporabnik rakete CM-400 Pakistan, kjer je raketa integrirana na lovce JF-17 thunder. Pakistanski vojaški uradniki so po lanskih napetostih z Indijo razkrili, da naj bi raketa dosegala hitrost celo do pet machov, cilj pa lahko »zaklene« na razdalji 30 kilometrov.
Po poročanju portala Tango Six Pakistanci trdijo, da so raketo že uspešno uporabili v boju. Z njo naj bi na območju Adampurja zadeli položaj indijskega protiletalskega sistema S-400 ter uničili opazovalni in ciljni radar dežurne enote.
