Francija ima danes enega najmočnejših jedrskih arzenalov na svetu. Po podatkih Stockholm International Peace Research Institute ima približno 290 operativnih jedrskih konic. Večina jih je nameščena na podmornicah razreda Triomphant, ki nosijo balistične rakete M51. Preostale so nameščene na letalih dassault rafale v obliki jedrskih križarskih raket, piše Radio France International.
Ameriški jedrski dežnik »pušča«
Od začetka hladne vojne evropsko varnost večinoma zagotavlja ameriški jedrski dežnik v okviru zveze Nato. Vendar so se v zadnjih letih pojavili dvomi o tem, ali bi ZDA v vsakem scenariju branile Evropo z jedrskim orožjem. Zato Macron poskuša okrepiti idejo evropske strateške avtonomije, kjer bi del odgovornosti za jedrsko odvračanje prevzela sama Evropa.
Pobuda je sprožila različne reakcije. Na Poljskem je vlada premierja Donalda Tuska idejo pozdravila, saj država zaradi bližine Rusije želi dodatna varnostna zagotovila. V Nemčiji je kancler Friedrich Merz nakazal pripravljenost za sodelovanje, celo za skupne vaje in finančni prispevek. Nekateri analitiki pa opozarjajo, da bi lahko bili stroški evropskega jedrskega sistema zelo visoki.
Razprava tudi v Franciji
Tudi v Franciji so odzivi mešani. Del desnice meni, da načrt ne krši tradicije jedrske suverenosti iz časa predsednika Charlesa de Gaulla, saj končno odločitev o uporabi orožja še vedno sprejme francoski predsednik. Na levici pa opozarjajo, da bi širitev arzenala lahko sprožila novo oboroževalno tekmo.
Macronova pobuda tako odpira širše vprašanje: ali naj Evropa ostane odvisna od ameriške zaščite ali naj razvije lastne strateške zmogljivosti? Francoski jedrski dežnik bi lahko pomenil prvi korak k bolj samostojni evropski obrambi, vendar prinaša tudi politična, finančna in varnostna vprašanja, na katera evropske države še nimajo enotnega odgovora.
