Prva zaslišanja treh od štirih pridržanih osumljencev v korupcijski aferi Qatargate so v Belgiji že opravili. Zgolj odstavljena podpredsednica parlamenta Eva Kaili, ki vztraja pri svoji nedolžnosti, je zaprosila za odlog zaslišanja za nekaj dni, da bi se pripravila za zaslišanje. Celotna združba naj bi po sedanjem stanju preiskave dobivala denar tako od Katarja kot od Maroka, da bi vplivali na delo evropskega parlamenta. Vplivanje naj bi potekalo tudi preko dveh nevladnih organizacij, eno od njih je vodil nekdanji evropski poslanec Pier Antonio Panzeri. Pri preiskavah njegovega doma so odkrili 600.000 evrov, pri pridržanem življenjskem partnerju Kailijeve Francescu Giorgiju, ki je že priznal jemanje podkupnin od Katarja, pa preostalih 1,1 milijona evrov.
Glasovala, čeprav ne bi smela
Na dan so medtem prišle nove podrobnosti enega od dogodkov, ko naj bi Kailijeva vplivala na delo parlamenta. Kot je poročal Euractiv, se je pred tedni pojavila na seji parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe), ko je ta glasoval o vizumski liberalizaciji za Katar. Čeprav ni bila članica odbora, nikogar pa tudi ni nadomeščala, je prisedla v poslanske klopi na koncu dvorane in tudi glasovala o vizumski liberalizaciji. Ko si poslanci pri izidih glasovanja niso mogli pojasniti, kako to, da se je pojavil en glas več, se je poročevalka o vizumski liberalizaciji Birgit Sippel (S&D) odločila, da svoj glas umakne. Tako je na koncu štel tudi glas Kailijeve, čeprav sploh ne bi smela glasovati.
Zaradi vseh teh razkritij so v evropskem parlamentu že napovedali prevetritev pravil transparentnosti delovanja parlamenta – stikov z nevladnimi organizacijami in predstavniki tretjih držav. Po oceni predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen je korupcijski škandal načel zaupanje državljanov v evropsko politiko. »Korupcija je zločin. Seveda takšni dogodki oziroma takšna korupcija spodkopava zaupanje javnosti v institucije. Trdo moramo delati v zvezi s tem, da spet pridobimo zaupanje,« je dejala von der Leynova ob koncu evropskega vrha, kjer je sicer več premierjev delilo njeno zgražanje. Svoja pravila transparentnosti bo preverila tudi evropska komisija.
V nevladni organizaciji Corporate Europe so pojasnili, da so v preteklem desetletju opozarjali na agresivno in tajno lobiranje ter druge oblike poskusov vplivanja represivnih režimov na evropske institucije. »Pozvali smo jih, naj uvedejo strožja pravila proti vplivanju represivnih režimov. Toda te pozive so večinoma ignorirali. Evropski parlament ni imel primernih pravil lobiranja in pravil glede etičnosti ter transparentnosti, s pomočjo katerih bi lahko preprečili vplivanja represivnih režimov,« je ocenil Olivier Hoedeman, raziskovalec pri Corporate Europe.
Nova preiskava Kailijeve
Medtem je urad evropskega javnega tožilstva (EPPO) zahteval umik imunitete dveh evropskih poslank. Ob odstavljeni podpredsednici evropskega parlamenta Evi Kaili so takšno zahtevo poslali še za Mario Spiraki, ki pripada drugi politični opciji kot Kailijeva, je namreč članica grške stranke Nova demokracija in s tem pripada skupini Evropske ljudske stranke. Zaprosilo EPPO ni povezano s korupcijsko afero Qatargate, temveč s sumom evropskega urada za boj proti korupciji, da je pri izplačevanju plač zaposlenim v njunih pisarnah prišlo do zlorabe evropskega proračuna.
Zaposlenim naj bi izplačevali manjše plače, kot bi jim pripadale, kažejo prvi izsledki preiskave. Postopek odvzema imunitete v evropskem parlamentu lahko sicer traja več tednov. Kailijevi je ta bila odvzeta za primer Qatargate, še naprej pa jo ima glede tematike, ki jo sedaj preiskuje EPPO. Spirakijeva je bila medtem že do konca preiskave suspendirana v stranki Nova demokracija. V odzivu na nove očitke je zapisala, da nima nobene povezave z afero Qatargate, hkrati pa je pojasnjevala, da je do razlike pri izplačilo enemu od zaposlenih prišlo zato, ker na zasedanja parlamenta ni prišel zaradi resnih osebnih zadev. Želi tudi, da se ji imuniteta odvzame čim prej in da se zadeve razjasnijo.
