Britanski časnik Guardian poroča, da so latinskoameriški karteli vzpostavili mreže, ki povezujejo proizvajalce kokaina v Južni Ameriki z evropskim trgom. Njihovi člani vse pogosteje tudi sami živijo v Evropi in neposredno sodelujejo pri organizaciji tihotapljenja.
Posebej izstopa sodelovanje latinskoameriških kartelov z albanskimi kriminalnimi skupinami in italijansko mafijsko organizacijo 'Ndrangheta. Gre za spremembo poslovnega modela, pri katerem velik del trgovine z drogami poteka v okviru skupnih kriminalnih operacij, brez številnih posrednikov, ki so v preteklosti prevzemali pošiljke na različnih odsekih tihotapskih poti.
Belgijski kriminalec z vzdevkom Rezalec prstov
Eden najpomembnejših sodnih postopkov proti tovrstnim mrežam poteka v Bruslju, kjer se je na zatožni klopi znašlo 31 ljudi, povezanih z domnevno mednarodno organizacijo za tihotapljenje kokaina. Med glavnimi obtoženci sta 40-letni Belgijec Flor Bressers, znan pod vzdevkom Rezalec prstov, in 68-letni Brazilec Sérgio Roberto de Carvalho, ki ga imenujejo brazilski Escobar.
Tožilstvo jima očita sodelovanje v organizaciji, ki naj bi po ocenah preiskovalcev v Evropo pretihotapila do 45 ton kokaina. Mreža naj bi razpolagala s stotinami milijonov dolarjev, ki jih je prenašala prek fiktivnih podjetij, kriptovalut, finančnih trgov in nepremičnin.
Bressers je diplomiral iz kriminologije na Univerzi v Bruslju, zaradi česar so mu v kriminalnih krogih nadeli vzdevek Profesor. Njegov zloglasnejši vzdevek izvira iz primera, v katerem naj bi žrtvi z vrtnimi škarjami odrezal prst. Zaradi povezave s tem dogodkom je bil leta 2015 oproščen zaradi pomanjkanja dokazov, leta 2020 pa je bil v drugem primeru obsojen zaradi ugrabitve in nasilja nad nizozemskim preprodajalcem drog.
Po dveh letih bega so ga leta 2022 prijeli med degustacijo vina v luksuznem hotelu v Zürichu. Obtožen je ugrabitve, nezakonitega odvzema prostosti, izsiljevanja z uporabo strelnega orožja in vodenja kriminalne združbe.
Nekdanji brazilski vojaški policist
Carvalho je nekdanji pripadnik brazilske vojaške policije, ki je bil leta 1998 zaradi trgovine z drogami obsojen na 15 let zapora. Po podatkih brazilskih pravosodnih dokumentov je njegova organizacija kupovala kokain, proizveden v Peruju in Boliviji, ter ga prek brazilskih pristanišč pošiljala v Evropo.
Po preselitvi na evropsko celino je živel na Portugalskem in v Španiji, kjer naj bi po podatkih policije uporabljal lažne identitete. V Marbelli je prebival v vili, vredni dva milijona evrov, in se predstavljal kot premožen državljan Surinama.
Tožilstvo trdi, da je med letoma 2017 in 2020 vodil tihotapsko mrežo, ki je uporabljala pristanišča na Portugalskem, Nizozemskem in v Belgiji. Portugalska policija je sumila tudi, da je bil povezan z brazilsko kriminalno organizacijo Primeiro Comando da Capital (PCC).
Oba obtožbe zavračata
Med obsežno mednarodno operacijo leta 2020, v kateri je sodelovalo več kot tisoč policistov, so aretirali 45 ljudi. Zasegli so tudi več kot 13 milijonov evrov, 70 luksuznih avtomobilov, 37 letal in 136 nepremičnin. Carvalho se je takrat izognil aretaciji, pozneje pa naj bi po navedbah, predstavljenih na sojenju, celo ponaredil lastno smrt.
Junija 2022 so ga aretirali v luksuznem hotelu v Budimpešti, kjer je bival pod mehiško identiteto. Belgiji so ga izročili leto pozneje.
Bressers in Carvalho obtožbe zavračata. Belgijec trdi, da je žrtev medijskega pregona, Brazilec pa vztraja, da so kazniva dejanja storile druge osebe. »V zaporu sem pet let in nihče me ne posluša. Te zločine je zagrešil moj soimenjak, ne jaz,« je Carvalho izjavil med sojenjem.
Sodni postopek se je končal 9. oktobra, razglasitev sodbe pa je predvidena za 15. december. Bressersu grozi do 20 let zapora, Carvalhu pa do 15 let.
Kriminalne združbe z Balkana postajajo partnerice kartelov
Guardian poroča, da so policijske in obveščevalne službe v zadnjem desetletju v številnih evropskih državah, tudi v vzhodni Evropi in na Balkanu, odkrile celice latinskoameriških kriminalnih organizacij.
Med organizacijami, katerih člane ali voditelje so identificirali v Evropi, so brazilski PCC, venezuelski Tren de Aragua, mehiški kartel Sinaloa, kolumbijski Clan del Golfo in ekvadorski Los Lobos. Njihove dejavnosti vključujejo tihotapljenje kokaina v Evropo, trgovino z orožjem in sintetičnimi drogami v Latinsko Ameriko ter sodelovanje z evropskimi kriminalnimi skupinami.
Gabriel Feltran, sociolog na pariški univerzi Sciences Po in raziskovalec francoskega Nacionalnega centra za znanstvene raziskave, pojasnjuje, da karteli, kot sta PCC in Sinaloa, vzpostavljajo skupne poslovne strukture s kriminalnimi organizacijami iz Albanije in italijansko 'Ndrangheto.
Takšne mreže kupujejo droge neposredno od proizvajalcev in organizirajo njihov prevoz do končnega trga. V okviru istih struktur združujejo financiranje, prevoz, komunikacijo, laboratorije in distribucijo, posamezne naloge pa prepuščajo lokalnim sodelavcem, ki pogosto niti ne vedo, komu v resnici zagotavljajo storitve.
Latinskoameriški kriminalci vse dejavnejši v Evropi
Andy Kraag, vodja Europolovega centra za hude in organizirane oblike kriminala, opozarja, da so latinskoameriške kriminalne organizacije danes v Evropi operativno precej dejavnejše kot pred desetimi leti. »Latinskoameriški kriminalci so v to močno vključeni. Opažamo, da se njihova prisotnost v Evropi povečuje, njihove dejavnosti pa postajajo vse pomembnejše,« je dejal Kraag.
Pojasnil je, da so se v preteklosti evropski kriminalci selili v Latinsko Ameriko, da bi organizirali dobavo kokaina. Danes sodelovanje poteka v obe smeri, saj latinskoameriški kriminalci vse pogosteje stalno ali občasno delujejo tudi v Evropi. Feltran ta proces imenuje platformizacija organiziranega kriminala. Primerja ga s poslovnimi modeli velikih tehnoloških podjetij, ki nadzorujejo celotno verigo storitev, od infrastrukture do končnega uporabnika.
Takšna organizacija kriminalnim mrežam omogoča hitrejšo širitev in zmanjšuje njihovo odvisnost od posrednikov. Njihovo širitev dodatno spodbujajo uporaba kriptovalut, naložbe v nepremičnine in finančni sektor ter vse večje povpraševanje po kokainu v Evropi.
