Južna Afrika je v približno triurni uvodni razpravi sodnega postopka proti Izraelu zaradi očitanih kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida med vojno v Gazi od meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) zahtevala sprejetje nujnih začasnih ukrepov za zaščito pravic Palestincev. Skupni imenovalec teh ukrepov, ki jih sodišče lahko sprejme v celoti, delno ali sploh ne oziroma jih oblikuje po svoje, je, da Izrael preneha »genocidna dejanja v Gazi« in ustavi napade v palestinski enklavi. Kakršne koli nujne ukrepe bi sodišče morebiti sprejelo – v zadnjih treh primerih, povezanih z očitki genocida, jih je sprejelo – bi bili za vse države zavezujoči. Tožba Južne Afrike pred poglavitnim sodnim organom Združenih narodov, kjer so stranke v postopku lahko zgolj države, je dolga 84 strani. Včeraj je razloge za nujne ukrepe, s katerimi naj bi preprečili nadaljnjo nepopravljivo škodo Palestincem, pojasnjevalo šest mednarodnih pravnikov, ki jih je angažirala Južna Afrika. Uvodoma je nastopil tudi pravosodni minister Južne Afrike Ronald Lamola in pojasnil, da Južna Afrika obsoja Hamasov teroristični napad 7. oktobra, vendar se uničevanje Palestine po njegovem ni začelo tistega dne.
Lamola je dogajanje postavil v kontekst sistematične represije in nasilja nad Palestinci zadnjih 76 let in k temu so se pozneje vračali tudi odvetniki Južne Afrike. »Noben oborožen napad na državno ozemlje ne glede na to, kako resen je, celo napad, ki vključuje hudodelstva, ne more biti opravičilo ali obramba za kršitve konvencije ne glede na to, ali gre za pravo ali moralo,« je odločitev Južne Afrike za tožbo proti Izraelu sodišču pojasnil Lamola.
Odvetniki Južne Afrike so nato z različnih zornih kotov predstavljali svoje argumente za trditev, da Izrael izvaja genocid oziroma genocidna dejanja, čemu je sodišče po njihovi oceni pristojno za odločanje in zakaj je treba sprejeti nujne začasne ukrepe. Pravnica Adila Hassim je ocenila, da se v Gazi dogajajo povsem jasni vzorci genocidnih dejanj: enklava že 96 dni prestaja hudo bombardiranje, prebivalci stradajo, v Gazo ne prihaja zadostna humanitarna pomoč. Največje in prvo genocidno dejanje je po njenih besedah množično pobijanje Palestincev, 60.000 Palestincev je ranjenih, zdravstveni sistem je skorajda povsem uničen. »Izrael je v Gazi namerno vzpostavil pogoje, ki ne omogočajo življenja in so namenjeni fizičnemu uničenju prebivalstva – tudi s preselitvijo,« je dejala Hassimova in poudarila, da je 85 odstotkov prebivalcev Gaze moralo zaradi bombardiranja zapustiti svoje domove.
Od političnega vrha do vojakov
V zagovorniški ekipi Južne Afrike so poudarjali, da razumejo, da vsi zločini proti človečnosti še ne predstavljajo genocida. Toda po besedah odvetnika Vaughana Loweja vsa videna dejanja nasilja v Gazi po oceni Južne Afrike predstavljajo genocid, katerega namen je uničiti neko nacionalno, etnično ali versko skupino.
Odvetnica Tembeka Ngcukaitobi je opisovala genocidne namere Izraela, ki da segajo od različnih pozivov politikov k uničenju Gaze do izjav premierja Netanjahuja, predsednika Herzoga, obrambnega ministra Gallanta, infrastrukturnega ministra, poslancev in navadnih vojakov, ki v Gazi pojejo ob uničenju palestinskih zgradb. Ngcukaitobijeva je spomnila na Netanjahujevo primerjavo Palestincev z bibličnim ljudstvom Amalek, ki naj bi jih starodavno ljudstvo Izraelcev uničilo po naročilu Boga.
Nujno ukrepanje
»Palestinci v Gazi imajo kot zelo pomemben del palestinske nacionalne, rasne in etnične skupine preprosto, a globoko pravico do obstoja,« je razloge, zakaj je treba ukrepati, strnil odvetnik Max Du Plessis in sodišče opominjal na druge sprejete vmesne ukrepe v tožbah BiH proti Srbiji ter Črni gori, Gambije proti Mjanmaru in Ukrajine proti Rusiji. »Palestinske pravice niso nič manj vredne. Sodišče ne more storiti koraka nazaj glede vmesnih ukrepov,« je ocenjeval. Podobne poudarke je imela tudi pravnica Blinne Ni Ghracaigh, ki je opisovala grozečo katastrofo lakote in hudega pomanjkanja zdravil, zaradi česar mnogi Palestinci umirajo, čeprav bi to lahko v drugačnih okoliščinah preprečili. »Izrael še naprej zavrača odgovornost za humanitarno krizo, ki jo je ustvaril,« je poudarila.
Južna Afrika upa, da bo sodišče o vmesnih ukrepih odločilo v razumnem roku. Šele po tej fazi postopka, če se bo sodišče tudi prepoznalo za pristojno, bo sledilo sojenje zaradi očitanih dejanj genocida. Do izreka sodbe lahko preteče tudi več let. Južnoafriški pravosodni minister Lamola je še dejal, da njihova tožba ni uperjena proti judovskemu ljudstvu, pomembna pa je zato, da Izrael ne bo več izjema v mednarodnem pravu. »Pomembno je, da bodo za svoja dejanja odgovarjali. Vojaki in oblasti bodo morda razumeli, da se bodo morali za svoja dejanja zaradi individualne odgovornosti morda zagovarjati pred mednarodnim kazenskim sodiščem,« je še dejal Lamola.
Izraelsko zunanje ministrstvo je ocenilo, da je bilo včerajšnje zaslišanje polno hipokrizije, Južna Afrika pa deluje kot pravna roka Hamasa. Izrael bo svoje argumente sodišču predstavil danes.
