To soboto pred natanko 250 leti so delegati trinajstih britanskih kolonij v Filadelfiji, takrat njihovem največjem mestu ter gospodarskem in političnem središču, sprejeli deklaracijo o neodvisnosti, ustanovni dokument Združenih držav Amerike. V besedilu, ki ga je povečini zasnoval 33-letni Thomas Jefferson, kasnejši tretji predsednik ZDA, so razglasili razpustitev vseh političnih vezi z Veliko Britanijo in odpravili podložnost britanski kroni. Razglasili so, da so kolonije svobodne in neodvisne združene države Amerike. Znamenito so zapisali, da so vsi ljudje ustvarjeni enaki, da jim je stvarnik podelil nekatere neodtujljive pravice ter da so med temi življenje, svoboda in zasledovanje sreče. Z usklajevanjem besedila med kolonijami, ki so bile ločene entitete, je bilo sicer veliko težav pa tudi nasprotij – kljub besedilu o svobodi je bil denimo sam Jefferson lastnik več sto sužnjev. Na koncu pa se je 4. julija 1776 na drugem kontinentalnem kongresu pod deklaracijo podpisalo 56 delegatov dvanajstih kolonij, naknadno pa še trinajste, New Yorka.
To še ni bil nastanek ZDA. Vojna z Veliko Britanijo se je nadaljevala še sedem let, povezovanje kolonij je potekalo postopoma, resnično enotna država pa je nastala z ustavo leta 1789. Toda 4. julij je postal in ostal največji ameriški državni praznik, ki ga vsako leto bučno praznujejo z ognjemeti, zabavami, peko na žaru ter političnimi govori. Vsega tega dogajanja bo letos še neprimerno več zaradi okroglega četrt tisočletja od rojstva ideje o Združenih državah.
Zelo bo vroče
Pravzaprav dogodki potekajo že nekaj časa. Začeli so se že lani ob vojaški paradi 14. junija ob 250. obletnici ustanovitve vojske, kar je sovpadlo z rojstnim dnem predsednika Donalda Trumpa. Letos je na ta datum na svoj 80. rojstni dan na trati pred Belo hišo organiziral dvoboje v borilnih veščinah in dogodek umestil v praznovanje okrogle obletnice rojstnega dne države. Potem so 25. junija na velikem parku med ameriškim kongresom in washingtonskim spomenikom v središču prestolnice odprli veliki ameriški sejem. Po vseh ZDA poteka vrsta drugih dogodkov, obenem izdajajo spominske kovance in potne liste, tudi s podobo Trumpa.
Predsednik bo imel danes v omenjenem parku osrednji govor ob praznovanju, ki pa mu vsaj v prestolnici vreme ni naklonjeno. Napovedanih je 39 stopinj Celzija, občutek vročine bo še večji, obenem so mogoče nevihte. Trump je rekel, da ga to nič ne moti, in objavil sporočilo, da »bo zunaj približno 41 stopinj, jaz pa bom imel zelo dolg govor samo zato, da pokažem, da lahko storim kar koli«. Ga pa naj bi prestavil na nekoliko kasnejši čas, na 21.45. Za ob 22.30 je v omenjenem parku, kjer so v okviru praznovanj postavili tudi miniaturno repliko slavoloka zmage, predviden veličasten, 40 minut dolg ognjemet. Ob vsem tem potekajo vzporedno tudi dogodki, povezani s svetovnim prvenstvom v nogometu.
Demokratska županja prestolnice Muriel Bowser je opozorila obiskovalce, naj »ne pozabijo, da bo dan zelo zelo dolg, sploh ob takšni vročini«. Dejala je, da je treba biti previden, paziti, kaj se pije, in se odpraviti domov takoj po ognjemetu. Na območju dogodkov bodo brezplačno razdeljevali vodo in okrepili prisotnost reševalnih ekip. V četrtek so zaradi vročine odpovedali rodeo dogodek na sejmu, petkov predvideni koncert presenečenja pa je do konca visel v zraku.
Predsednik se je v petek v okviru praznovanj odpravil tudi h gori Rushmore v Južni Dakoti, v katero so vklesane podobe štirih predsednikov: prvega Georgea Washingtona, glavnega avtorja deklaracije o neodvisnosti Jeffersona, Abrahama Lincolna in Theodora Roosevelta.
Očitki o povečevanju razkola
Ameriški komentatorji pa nekako ne morejo mimo ocen, da Amerika svojo četrttisočletnico pričakuje politično izredno razdeljena. To sicer ni posebna novost, le da kritiki predsednika obtožujejo, da je položaj s svojimi nastopi in politikami še poslabšal, čeprav je takšen praznik priložnost za korak stran od politike in poskuse povezovanja. Ameriški praznik je izkoristil za poveličevanje samega sebe in gibanja MAGA, namesto da bi v nastopih poskušal združevati ali vsaj ob tej priložnosti stopati nad dnevne razkole, mu denimo očita komentator Daily Montanana George Ochenski, ki dodaja, da »Američani niso navdušeni nad ugrabitvijo in degradacijo našega praznika«. Avtor knjige o ameriških obletnicah Eddie Glaude pa je za Guardian dejal, da »obstaja bojazen, da bo praznovanje še slabše od kiča in bo kolaž poskusov nastajanja obupnih mitov«.
Republikanci menijo drugače in branijo predsednika. Kongresnik Tim Burchett je na vprašanje, ali ga skrbi, da se predsednik morda preveč postavlja v središče praznovanja, dejal, da »nikakor, se mi pa gnusijo te demokratske zvezne države, ki nočejo priti na praznovanje«. Najmanj sedem jih je namreč sporočilo, da ne bodo sodelovale na omenjenem sejmu ob obletnici, ker da je dogodek preveč strankarsko zasnovan.