V senci vojne v Gazi se je na Zahodnem bregu razvila izjemno nevarna dinamika, je v govoru pred generalno skupščino ZN dejal jordanski kralj. Rušenje palestinskih hiš zaradi širjenja izraelskih naselbin je označil za nasilno razseljevanje, prisvajanje zasedenega ozemlja pa za de facto priključitev, piše švicarska SRF.
Po njegovih besedah tudi gosto omrežje nadzornih točk ni namenjeno varnosti, temveč podrejanju Palestincev.
To so ostre besede, namenjene mednarodni skupnosti, pa tudi jordanski javnosti. Izraelska naselitvena politika je »vprašanje življenja in smrti za Jordanijo«, je za švicarski SRF dejal Zaid Ejadat, profesor politologije na Jordanski univerzi in kraljev svetovalec.
Strah pred novim množičnim begom
Od podpisa mirovnega sporazuma iz Osla leta 1993 se je število izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu po navedbah SRF potrojilo. Jordanija opozarja, da bi nadaljnje širjenje naselbin lahko palestinsko ozemlje spremenilo v množico med seboj ločenih območij, zaradi česar bi bilo življenje tam za številne Palestince vse težje.
»Kar bo nekoč ostalo od Zahodnega brega zaradi nadaljnje poselitve, bo le še mozaik majhnih koščkov ozemlja,« je dejal Ejadat.
Jordanska vlada ocenjuje, da bi se v primeru množičnega izseljevanja Palestincev velik del teh ljudi zatekel prav v Jordanijo. Če bi Izrael takšen množični odhod z Zahodnega brega spodbujal ali ga celo dovolil, bi bilo to po Ejadatovih besedah za Jordanijo enako vojni napovedi.
Jordanija je letos ponovno uvedla tudi obvezno služenje vojaškega roka.
Demografsko vprašanje
Razlog za tako ostro stališče je povezan tudi z demografsko sestavo Jordanije. Država je s palestinskih območij že sprejela več kot dva milijona ljudi. Zaradi skupne zgodovine in številnih družinskih povezav se v Jordaniji razlikuje med prebivalci jordanskega in palestinskega porekla, pri čemer ni jasno, katera skupina predstavlja večji delež prebivalstva.
Nov množični prihod Palestincev z Zahodnega brega bi lahko po ocenah jordanskih oblasti še dodatno spremenil demografsko ravnotežje.
»Jordanci jordanskega porekla se bojijo izgube moči in virov,« je dejal Ejadat.
Jordanija se že spopada z velikimi pritiski
Država se že zdaj sooča z omejenimi viri in gospodarskimi težavami. Jordanija je močno zadolžena, približno četrtina prebivalstva živi v revščini, brezposelnost med mladimi pa je zelo visoka.
Nov prihod velikega števila Palestincev bi po ocenah jordanskih oblasti lahko ogrozil družbeno ravnotežje in dodatno obremenil politični sistem. Posledice bi lahko občutila tudi jordanska monarhija.
Prav to je tisto, kar kralj opisuje kot »neposredno nacionalno grožnjo«.
Medtem ko mednarodna skupnost še naprej podpira rešitev dveh držav, zaradi postopnega širjenja izraelskega nadzora in naselbin na Zahodnem bregu ta možnost postaja vse težje uresničljiva. Za Jordanijo pa vprašanje prihodnosti Zahodnega brega ni le zunanjepolitično vprašanje, temveč vprašanje lastne varnosti in stabilnosti, še piše SRF.
