Večina ruskih državljanov pričakuje, da se bo vojna v Ukrajini končala leta 2026, ugotavlja državna raziskava javnega mnenja. Po navedbah državnega raziskovalnega centra VTsIOM (tudi VCIOM), ki je blizu Kremlja, so Rusi pri pogledu v prihodnost vse bolj optimistični, pri čemer kot glavni razlog za takšna pričakovanja navajajo možnost zaključka vojaškega konflikta ob doseženih ciljih Moskve: 70 odstotkov od 1600 anketiranih meni, da bo leto 2026 za Rusijo uspešnejše od letošnjega. Kar 55 odstotkov vprašanih je svoje upanje na boljše leto povezalo z morebitnim koncem tega, kar Rusija uradno imenuje »posebna vojaška operacija« v Ukrajini, poroča agencija Reuters.
VTsIOM, vodilna ruska institucija za raziskovanje javnega mnenja, je v sredo sporočil, da rezultati njihove letne ankete o razpoloženju ob izteku leta in pričakovanjih za prihodnje leto kažejo na »rastoči optimizem« glede leta 2026. V objavljenem pregledu rezultatov so poudarili, da so pričakovanja za prihodnje leto tradicionalno bolj pozitivna kot ocene tekočega leta, kljub temu naj bi bila ta optimistična pričakovanja še vedno prežeta z določeno mero previdnosti.
Med dejavniki, ki krepijo pričakovanja o morebitnem dogovoru za konec spopadov, navajajo zadržanost Washingtona pri nadaljnjem financiranju vojne ter nezmožnost Evropske unije, da bi v celoti nadomestila vlogo Združenih držav tako na finančnem kot vojaškem področju. Po koncu konflikta glavne naloge vključitev ruskih vojaških veteranov v družbo ter obnova območij Ukrajine pod ruskim nadzorom in ruskih obmejnih regij.
Največja podpora mirovnim pogajanjem …
Dejansko stopnjo utrujenosti ruske javnosti od vojne je sicer težko natančno oceniti zaradi strogih državnih nadzorov nad mediji in pregona kritikov vojne. Kljub temu po podatkih neodvisnega inštituta Levada približno dve tretjini Rusov podpira mirovna pogajanja, kar je najvišja podpora od začetka vojne leta 2022,
Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v sredo dejal, da bi bil pripravljen umakniti ukrajinske enote iz vzhodnega industrijskega središča države kot del načrta za končanje vojne, če bi Moskva v zameno storila enako in dovolila vzpostavitev demilitariziranega območja pod nadzorom mednarodnih sil. V komentarjih o širšem 20-točkovnem načrtu, ki so ga v zadnjih dneh v Floridi oblikovali pogajalci iz Ukrajine in ZDA, je Zelenski dodal, da bi bil podoben dogovor mogoč tudi za območje jedrske elektrarne Zaporožje, ki je trenutno pod ruskim nadzorom. Rusija doslej ni nakazala pripravljenosti na umik z ozemelj, ki jih je zasedla v Ukrajini, in že dolgo vztraja, da mora Kijev pred kakršnimi koli pogovori o prekinitvi spopadov odstopiti še preostalo ozemlje v industrijski regiji Donbas. Ruske sile so doslej zavzele večino regije Lugansk in približno 70 odstotkov regije Doneck, ki skupaj tvorita Donbas.
... ukrajinski predlog bo najverjetneje padel
Predloga Kremelj, okrepljen z moskovskimi uspehi na bojišču in omejen s težavo, kako bi novi načrt domači javnosti prodal kot zmago, ga verjetno ne bo sprejel.»To je popolno norčevanje,« je o novem ukrajinskem načrtu na Telegramu zapisal Aleksej Naumov, analitik za mednarodne zadeve s sedežem v Moskvi. »Ideja je jasna: to prodati Američanom kot ‘kompromis’ in nato za njegov neuspeh okriviti Rusijo.«
Zakaj si Rusija lahko privošči zavrnitev načrta? Čeprav vojna pomeni visoko finančno obremenitev tako za rusko gospodarstvo kot za vojsko, se zdi, da je Kremelj še vedno prepričan, da lahko z nadaljevanjem bojev pridobi več. Rusko gospodarstvo je v najslabšem stanju po letu 2022, z rekordno visokimi obrestnimi merami in z rastjo, ki se približuje recesiji. Toda kljub sankcijam Zahoda zaradi vojne analitiki pravijo, da je država še vedno daleč od takšne gospodarske krize, ki bi Kremlj prisilila k spremembi smeri.Rusija zaseda približno tri četrtine Doneške oblasti. Po trenutnem tempu napredovanja bi ruske sile potrebovale približno 18 mesecev, da bi zavzele celotno regijo.
Če Rusiji premirje ni v interesu, se postavi vprašanje, zakaj še vedno sodeluje v pogajanjih? Odgovor je enostaven: s sodelovanjem v pogajanjih o možnem mirovnem sporazumu ohranja odnos z Washingtonom in se izogne temu, da bi prevzela celotno krivdo za nadaljevanje konflikta.
Moskvi je v interesu tudi odlaganje dodatnih sankcij ali drugih gospodarskih omejitev iz Washingtona, poroča New York Times. Sankcije, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump oktobra uvedel proti dvema ruskima naftnima velikanoma, Rosneftu in Lukoilu, so državo prisilile, da svojo nafto prodaja z bistveno večjimi popusti.