Bajkalsko jezero, najstarejše, najgloblje in po zalogah sladke vode največje jezero na svetu, je v preteklem stoletju doživelo izrazito sušno obdobje. Njegovi pritoki so se v nekaterih obdobjih v primerjavi z nekdanjimi najvišjimi vrednostmi zmanjšali za približno 90 odstotkov. Približno polovica vseh skrajno sušnih let, zabeleženih od leta 1682, je nastopila po letu 1900.

Vodostaj je večkrat dosegel kritično nizke vrednosti, nazadnje med letoma 2014 in 2016. Plitvejši obalni predeli in zalivi so se izsušili, ogrožena pa je bila tudi oskrba okoliškega prebivalstva z vodo. Zato so prejšnje napovedi predvidevale nadaljevanje izsuševanja jezera. Toda od leta 2017 se dogaja nasprotno. Povprečna letna količina vode v pritokih in odtokih je po ocenah raziskovalcev dosegla 145,2 odstotka dolgoročnega povprečja. Gre za najizrazitejše okrevanje vodnatosti rek na tem območju od začetka sistematičnih analiz. Pokrajina ob Bajkalskem jezeru postaja bolj zelena, povečuje pa se tudi vlažnost tal.

Sledi v drevesnih letnicah

Vzroke za nenadno spremembo je raziskala mednarodna skupina znanstvenikov, ki je preučevala borovce na območju porečja Bajkalskega jezera. Z analizo njihovih letnic so rekonstruirali spreminjanje pretokov pritokov in odtokov med letoma 1682 in 2024. V letih z več vode drevesa namreč ustvarijo širše letnice kot v sušnih obdobjih.

V raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Geophysical Research Letters, raziskovalci spremembo pripisujejo preoblikovanju zračnih tokov nad Arktičnim oceanom. Lokalno počasnejše segrevanje Arktike naj bi vplivalo na atmosfersko kroženje in preusmerilo vetrove, zaradi česar je v porečje Bajkalskega jezera znova začelo prihajati več vlage. Znanstveniki ob tem opozarjajo, da je treba pomen tega oddaljenega podnebnega vpliva še neodvisno preveriti.

Nov izziv za upravljanje vode

Preobrat ima pomembne posledice za upravljanje vodnih virov v regiji. To je bilo doslej prilagojeno predvsem pričakovanjem nadaljnjih suš, zdaj pa se mora odzvati tudi na obdobja nadpovprečne količine vode.

Ker ni jasno, kako dolgo bo sedanje vlažno obdobje trajalo, raziskovalci pozivajo k dejavnemu upravljanju vodnih zalog. Deževna leta bi morali izkoristiti za polnjenje vodnih rezerv, ki bi bile na voljo v morebitnih prihodnjih sušnih obdobjih. Vodno ravnovesje porečja Bajkalskega jezera namreč vpliva na milijone ljudi, dolgoročna ohranitev njegovih vodnih virov pa je pomembna za kmetijstvo, hidroenergetiko in varstvo narave.

Priporočamo