V zadnjem letu se je iz Nemčije na Hrvaško preselilo več kot 20.000 ljudi, medtem ko se je v nasprotni smeri preselilo le približno 10.000 državljanov. Ta neto odliv jasno kaže, da se predstava o idealnem življenju v tujini drastično spreminja, poroča Večernji list.
Razlogi za to množično vračanje se skrivajo v globokih strukturnih težavah, s katerimi se sooča največje evropsko gospodarstvo. Nemčija je bila v zadnjih dveh letih v tehnični recesiji, v začetku leta 2026 pa beleži zelo šibko rast, ki znaša le 0,2 do 0,3 odstotka. Številne panoge – zlasti avtomobilska industrija – zmanjšujejo število zaposlenih in ukinjajo več deset tisoč delovnih mest, medtem ko stroški energije in birokracije še naprej naraščajo. Vse to ustvarja negotovost med tujimi delavci, ki so v državo prišli v iskanju stabilnosti.
Poleg gospodarskih težav je vsakdanje življenje v nemških mestih postalo izjemno drago zaradi kroničnega pomanjkanja stanovanj in velikega skoka najemnin. Naraščajoče obrestne mere in kriza v gradbenem sektorju so privedle do tega, da se gradi premalo novih stanovanjskih enot. Danes mora posameznik v Nemčiji pogosto nameniti kar 50 odstotkov svoje neto plače zgolj za najemnino in stroške bivanja – to pa močno omejuje zmožnost varčevanja ali uživanja v udobnem življenjskem standardu, ki je bil nekoč samoumeven. Ta nova realnost je sprožila številne razprave na družbenih omrežjih, kjer tisti, ki razmišljajo o izselitvi, iščejo nasvete pri ljudeh, ki že imajo izkušnje z življenjem v tujini.
Na priljubljeni platformi Reddit je nek uporabnik pred kratkim vprašal, ali se leta 2026 sploh smiselno preseliti v Nemčijo, glede na to, da ima na Hrvaškem že urejeno stanovanjsko vprašanje, prejema spodobno plačo in dela na svojem strokovnem področju.
Uporabnik, ki je sprožil razpravo, je pojasnil, da na Hrvaškem dela v pravnem sektorju in prejema neto plačo v višini 1500 evrov; ima lastno stanovanje, za katerega plačuje mesečni obrok posojila v višini 350 evrov. Njegova situacija je sprožila plaz komentarjev, pri čemer so mnogi takoj opozorili na specifično težavo, povezano z njegovim poklicem. Za razliko od strokovnjakov v informacijski tehnologiji, zdravstvu ali gradbeništvu je hrvaška diploma iz prava v nemškem pravnem sistemu praktično neuporabna, razen če posameznik opravi različne dodatne izpite – postopek, ki lahko traja več let. Nemški sistem temelji na dveh zahtevnih državnih izpitih; brez odličnega znanja jezika in lokalne zakonodaje so visoko izobraženi pravniki iz Hrvaške pogosto prisiljeni opravljati zgolj preprosta administrativna ali celo fizična dela.
Alternativni Avstrija in Švica
Po drugi strani pa se finančna realnost za posameznika v Nemčiji danes precej razlikuje od tiste pred desetimi leti. Neto plača za začetniška ali nekvalificirana delovna mesta – za samsko osebo v prvem davčnem razredu – se običajno giblje med 1800 in 2300 evri. V manjših mestih stroški najema skromnega stanovanja, vključno s stroški bivanja, le redko padejo pod 700 evrov, medtem ko v večjih mestih presegajo 1200 evrov. Ko se odštejejo stroški stanovanja, hrane in osnovnih življenjskih potrebščin, posamezniku, ki ni zaposlen na svojem strokovnem področju, ob koncu meseca ostane znesek, ki je podoben – ali celo manjši – od tistega, s katerim bi v primerljivem položaju razpolagal posameznik v Zagrebu.
Številni komentatorji na Redditu so izpostavili, da se selitev v tujino splača predvsem tistim, ki na Hrvaškem plačujejo visoko najemnino. Če ima posameznik stanovanjsko vprašanje že urejeno – kot je to primer pri avtorju objave –, potem selitev v neznano, ob hkratnem soočanju z visokimi najemninami v Nemčiji, finančno nima prav nobenega smisla. Eden od uporabnikov je situacijo dobro povzel z opazko, da je takšna selitev smiselna le, če je vaš cilj, da vam ob koncu meseca ostane manj denarja, kot bi ga imeli doma.
Zanimivo je, da se v razpravah vse pogosteje omenjata Avstrija in Švica kot precej privlačnejši alternativi Nemčiji. Številni izseljenci poročajo, da v Avstriji dosegajo boljše razmerje med stroški in zaslužkom, k čemur dodatno prispevata trinajsta in štirinajsta plača, ki sta tam stalnica. Nemčija pa po drugi strani postaja vse manj privlačna, saj prevladuje mnenje, da kljub trdemu delu ni mogoče privarčevati dovolj za zagotovitev varne prihodnosti.