425 tujih alpinistov ter šerpe in vodniki v baznem taboru Everesta na 5360 metrih nadmorske višine že več kot dva tedna čakajo na sprostitev in ureditev poti do tabora 1 čez ledeni slap. To je najnevarnejši del poti na Everest, ki je posejan z velikimi in globokimi ledenimi razpokami, ledenimi stenami in seraki. Eden od teh, visok 30 metrov, je letos praktično zaprl pot. Šerpam, ki ostalim najprej pripravijo pot z namestitvijo vrvi in lestev čez ovire, ni uspelo najti varne poti okoli njega.
Helikopterska izjema
V torek pa je prišla novica, da je devetnajst šerp vendarle pripravilo alternativno pot in da so se prebili do tabora ena na višini 6060 metrov. Tako je po poročanju Reutersa sporočil Lhakpa Šerpa iz podjetja 8K Expedition. Dodal je, da bodo zdaj nadaljevali pot in pripravili vrvi do tabora 2 na višini 6750 metrov. Od tam naprej so vrv proti taboroma 3 in 4 ter vrhu že prej začele pripravljati ekipe, ki so jih do tabora 2 prepeljali s helikopterji. Že to kaže, da je letošnja plezalna sezona na Everestu nenavadna, saj je helikopterski prevoz nad bazni tabor načeloma dovoljen samo za reševanje.
Eni pravijo: prenevarno, treba bo še čakati
Kot rečeno pa te zadnje dobre novice niso brezpogojne, saj med vsemi šerpami očitno ni enotnega pogleda na nevarnost. Ben Ayers, filmski ustvarjalec in poročevalec, je na svojem kanalu na spletu poročal, da je v zadnjih dneh na ogled nevarnega seraka odšla večja skupina šerp. Prva skupina je prišla nazaj in sporočila, da pot ostaja prenevarna in da je potrebno počakati, da se serak stopi oziroma pade pod svojo težo. »Skupina je na podlagi opazovanja ugotovila, da ni mogoče najti varne poti okoli tveganega odseka, dokler se viseči serak ne stopi,« so zapisali. Previdnost je razumljiva - himalajci, ki plezajo na streho sveta, se vsi spominjajo leta 2014, ko je odlomljeni serak sprožil plaz, ta pa je pod seboj pokopal 16 šerp.
Drugi našli pot okoli
Toda šerpe iz treh podjetij, ki za stranke organizirajo vzpon na Everest (Imagine Nepal, Altipro Adventures in Elite Exped), so se med ogledom seraka ločile ter na svojo pest poiskale pot čez nevarni odsek do tabora 1. Nepalsko ministrstvo za turizem je potem po navedbah Reutersa sporočilo, da je pot zdaj odprta. Toda nekateri alpinisti pravijo, da je pot še vedno zelo nevarna, ker je zdaj speljana tako, da je bolj izpostavljena padajočemu kamenju, na svojem blogu navaja Alan Arnette, ki vsako leto podrobno spremljala vzpone na Everest in druge osemtisočake.
Časa je malo, komercialni interes je velik
Nestrpnost med alpinisti v baznem taboru vsekakor narašča. Dva tedna čakanja na odprtje poti, ki ni nujna samo za vzpon na vrh, ampak tudi za predhodno aklimatizacijo alpinistov na visoke nadmorske višine ter za dostavo zalog v višje ležeče tabore, je povzročilo zamude v urnikih. Vse to pa lahko povzroči veliko gnečo na gori in ponovi prizore iz leta 2019, ko se je proti vrhu v treh vremensko ugodnih dneh napotilo kar okoli 500 alpinistov, ki so potem čakali v vrstah blizu samega vrha. Za povrh del iste poti uporabljajo tudi alpinisti, ki se odpravijo na osem tisočak Lhotse, ki je sosed Everesta.
Prisoten je tudi komercialni pritisk za odprtje poti. Agencije želijo strankam, ki so plačale za vzpon, zagotoviti storitev, šerpe so odvisne od prihodka od vzpona. Vremensko ugodna sezona za vzpon na Everest pa je kratka, traja le aprila in maja. Zdaj naj bi bil v igri predlog, da jo zaradi zapleta s serakom podaljšajo še v prvi teden junija. Ali bi to pomagalo, pa je odvisno samo od narave. Z začetkom junija namreč običajno že pritisne monsun, ki prinese obilne padavine, tako da je v vzpon praktično nemogoč, traja pa do septembra.
