Napad, ki se je zgodil v sredo in v katerem je eksplozivna naprava, nastavljena pred vhodom v njegovo stanovanjsko zgradbo, hudo poškodovala Jermolajeva, njegovo ženo in njunega najstniškega sina, je sprožil dodatna vprašanja. Čeprav so monaški preiskovalci identificirali osumljenca, motiva niso navedli, prav tako napada niso javno povezali z nobeno organizacijo, kar pušča odprtih več nasprotujočih si teorij.
Vpletenost ukrajinskih obveščevalcev?
Ena prvih razlag, ki so se pojavile, je bila, da je Jermolajev postal tarča ukrajinske varnostne službe (SBU). Da je bila to ena od prvih smeri preiskave, je za Le Figaro poročal francoski novinar. Teorijo je podžigal oligarhov zapleteni odnos s Kijevom. Jermolajev, nekdanji ukrajinski državljan, ki je kasneje pridobil ciprsko državljanstvo, se je leta 2023 znašel pod sankcijami ukrajinske vlade zaradi obtožb, da je ohranil poslovne interese na rusko okupiranem Krimu in v Rusiji plačeval davke. Obtožbe je dosledno zanikal z argumentom, da je bilo njegovo premoženje na Krimu po aneksiji polotoka leta 2014 dejansko zaplenjeno ter da Ukrajino podpira že od začetka ruske invazije leta 2024.
Ukrajinske obveščevalne službe so v zadnjih letih izvedle več atentatov v Rusiji, nekateri varnostni analitiki pa menijo, da je bil SBU vpleten tudi v umore v zahodni Evropi. Vendar pa je dokazov, ki bi podpirali takšen zaključek, malo. Še najbolj o tem govorijo nepotrjene govorice, da naj bi imel Jermolajev namen govoriti z uradniki EU o korupciji, povezani z evropskimi donacijami Ukrajini.
Kriminalno podzemlje v Dnipru
Prepričljivejša razlaga morda tiči veliko bližje Jermolajevemu poslovnemu imperiju, natančneje v pravnih težavah njegovega najstarejšega sina Arturja.
Lanskega decembra so Arturja Jermolajeva na podlagi Interpolove tiralice aretirali na Cipru, nato pa so ga izročili Estoniji, kjer so ga tožilci obtožili vodenja kriminalne združbe, ki je iz Ukrajine upravljala goljufive investicijske klicne centre. Po navedbah estonskih preiskovalcev je mreža med letoma 2019 in 2022 oškodovala žrtve za več kot 100 milijonov evrov, tako da jih je prepričala o vlaganju v izmišljene finančne produkte. V začetku letošnjega leta je Artur pristal na sporazum o priznanju krivde in prejel pogojno kazen, finančno kazen v višini 8,5 milijona evrov ter prepoved vstopa v Estonijo.
Relativno blaga kazen je takoj sprožila vprašanja. Čeprav podrobnosti sporazuma ostajajo zaupne, opazovalci ugibajo, da je Artur morda sodeloval s preiskovalci v zameno, da se izogne zaporu. Javnih dokazov, ki bi to potrdili, ni, vendar bi takšno sodelovanje lahko razkrilo druge udeležence v tem, kar so preiskovalci opisali kot obsežno mednarodno mrežo prevar. Če se je to res zgodilo, bi maščevanje kriminalnih sodelavcev ponudilo bolj verjeten motiv za načrtovan bombni napad kot pa tajna obveščevalna operacija.
Naraščajoče nasilje v kriminalnih mrežah
Nasilje, povezano s temi kriminalnimi mrežami, postaja vse bolj opazno. V začetku letošnjega leta so na Baliju ugrabili in umorili ukrajinskega državljana Igorja Komarova, ki so ga ukrajinski mediji označili za enega od upravljalcev mrež klicnih centrov s sedežem v Dnipru. Preiskovalci verjamejo, da je šlo za spor glede premoženjske koristi iz kaznivih dejanj. Čeprav med tem primerom in bombnim napadom v Monaku ni bila ugotovljena neposredna povezava, primer ponazarja vse bolj nasilno okolje, ki obdaja to ilegalno industrijo.