Ko podjetnik, pilot in vesoljski avanturist prestopi v vladno službo, je to videti korak v bolj miren in rutinski vsakdan. Jared Isaacman se ob tem lahko samo nasmehne. Na čelu ameriške vesoljske agencije Nasa je manj kot štiri mesece, pa so v tem času prvič po več kot pol stoletja poslali človeško posadko do Lune in nazaj. Korenito so spremenili program z odločitvijo za gradnjo postaje na Luninih tleh namesto v orbiti. Napovedali so prvi polet do Marsa s sondo z jedrskim reaktorjem ter odpovedali misijo dostave vzorca Marsovih tal na Zemljo. Januarja so prvič v 27-letni zgodovini Mednarodne vesoljske postaje z nje evakuirali Nasinega astronavta, iz zdravstvenih razlogov. Ob vsem tem pa so se soočili še s svežimi političnimi predlogi o znatnem zmanjšanju proračuna agencije. Vse to ima od 18. decembra lani na pladnju 43-letni Isaacman, najmlajši od petnajstih vodij Nase, kolikor se jih je zvrstilo od njenega nastanka leta 1958.
Mig-29 v garaži
Ampak zdi se, da uživa. V javnih nastopih goreče razlaga tako o poletih s človeško posadko na Luno kot o nujnosti reorganizacije Nase, ki je po njegovem prepočasna, deluje premalo standardizirano in ima vrsto programov, ki bi jih lahko prenesli na komercialne ponudnike. Po svoje je pravi človek za vse te naloge, najsi jih poznavalci hvalijo ali kritizirajo. Je prodoren podjetnik in je avanturist ter vizionar. S petnajstimi leti je pustil srednjo šolo in v kleti družinske hiše ustanovil podjetje Shift4 Payments, ki je poenostavilo upravljanje plačil s kreditnimi karticami. Postal je milijarder. Leta 2012 je ustanovil še podjetje Draken International, ki ameriški in drugim vojskam ponuja urjenje pilotov v simulacijah zračnih bojev. Bojda ima v lasti največjo zasebno floto vojaških bojnih letal, močnejšo od večine držav. Isaacman je podjetje prodal leta 2019.
Vmes je končal srednjo šolo in leta 2011 po spletu diplomiral na Aeronavtični univerzi Embry-Riddle. Ob delu se je posvečal letenju, ki je bilo več kot samo hobi. Nabral je 8000 ur letenja, najprej s propelerskimi letali, nato z reaktivci, tudi s sovjetskim migom-29, ki ga ima v lasti in ga ne more prehvaliti. Leta 2009 je postavil svetovni rekord v letenju okoli sveta z lahkim reaktivcem, ustanovil je letalsko akrobatsko skupino in nastopil na več kot stotih letalskih mitingih.
Pol premoženja za dobrodelnost
Nekoč je vzgojiteljici v vrtcu dejal, da bo letel v vesolje. Najbrž to ni prav redka otroška izjava, a Isaacman jo je uresničil. Elona Muska je poznal, ker je bil njegov Starlink stranka podjetja Shift4. Leta 2021 prvič poletel v vesolje s plovilom dragon Muskovega podjetja SpaceX. Bojda je za to plačal 200 milijonov dolarjev. Misija Inspiration 4 je bila prvi polet v vesolje z izključno komercialno posadko. Štela je štiri astronavte, Isaacman je bil poveljnik, sedež pa je priskrbel tudi zdravniški pomočnici, ki je premagala raka. Sploh je imela misija humanitarno noto, saj so zbirali sredstva za otroško bolnišnico v Tennesseeju. Isaacman slovi po dobrodelnosti in je pristopil k pobudi bogatašev, da polovico premoženja razdelijo v javno korist.
Leta 2024 je v vesolje letel drugič v okviru programa Polaris, ki ga je sam zasnoval. Štiričlanska posadka je v misiji Polaris Dawn poletela 1400 kilometrov od Zemlje in s tem najdlje od konca programa Apollo v začetku 70. let. Isaacman je med misijo postal prvi komercialni astronavt, ki se sprehodil po vesolju.
Pod časovnim pritiskom Bele hiše
Zdaj je tistih 1400 kilometrov seveda daleč presegel polet misije Artemis II pod njegovim vodenjem Nase. Za mesto upravitelja vesoljske agencije je bil predviden lani takoj po nastopu nove administracije. Odločno ga je podpiral Musk, ko pa se je ta sprl s Trumpom, je predsednik nominacijo Isaacmana umaknil. Decembra, ko je bil spor pozabljen, ga je spet predlagal. Ta bližina Muska in Isaacmana sproža vprašanja o konfliktu interesov zaradi številnih poslov najbogatejšega Zemljana z Naso. Med drugim Musk tekmuje s podjetjem Blue Origin Jeffa Bezosa pri razvoju rakete, ki bo Nasine astronavte spravila na Lunina tla.
Kot šef Nase pa je Isaacman predvsem izvrševalec predsednikove vesoljske politike in ta ima jasen prednosti cilj. Trump je že v prvem mandatu neodločno vesoljsko politiko Baracka Obame nadomestil z zahtevo po vrnitvi človeka na Luno, enako kot prej George Bush mlajši. V drugem mandatu je Trump postavil še zelo konkreten časovni cilj. Prav na dan, ko je Isaacman decembra lani prisegel kot novi šef Nase, je podpisal izvršni ukaz, ki Nasi nalaga, da z astronavti na Luni pristane do leta 2028, do leta 2030 pa tam postavi bazo ter temelje za nadaljnje raziskovanje Marsa.
Tekma s Kitajsko se bo merila v mesecih
Znano je, da Nasa rada zamuja. Naloga Isaacmana je poskrbeti, da se to ne bo dogajalo. Roki so zastavljeni tako, da bi se ZDA s človekom na Luno vrnile še v Trumpovem mandatu. A ne gre samo za to, gre tudi za novo vesoljsko tekmo s Kitajsko, pravi Isaacman: »Zdaj smo soočeni z resničnim geopolitičnim tekmecem v vesolju. Nasa je rekla, da bomo Američane vrnili na Luno do konca Trumpovega mandata. Naš veliki tekmec je rekel, da bo to storil nekje do leta 2030. Razlika med uspehom in neuspehom se ne bo merila v letih, ampak mesecih.« Biti prvi, pravi, je pomembno že zato, da Američani vedo, da zmorejo. Njegova naloga bo usmerjati Naso, da bo zmogla, in da to bo storila varno.
Ob tem pa je zanimivo, da je Isacman podprl novi proračunski predlog Bele hiše za leto 2027, ki Nasina sredstva krči za kar 23 odstotkov. Program poletov na Luno bo sicer dobil še več denarja, zato pa ga bo za znanost kar 47 odstotkov manj, kar naj bi ogrozilo 54 projektov, od raziskovanja planetov in sonca do opazovanja Zemlje (kar se slednjega tiče, Nasini podatki med drugim kažejo segrevanje planeta in vpliv človeške dejavnosti na to). Ni sicer gotovo, da se bodo rezi zgodili. Bela hiša jih je predlagala že lani, pa jih kongres ni odobril. A že grožnja z njimi in Muskovo lansko obračunavanje z javnimi uslužbenci sta pustila resne posledice tudi v Nasi – v pol leta jo je zapustilo 4000 zaposlenih ali skoraj petina. Isaacman pravi, da je njegova naloga vrniti strokovnjake in narediti agencijo privlačno za kariere mladih.
Medtem ko govori o smelih ciljih, Isaacman omenja tudi preračunljivo tveganje, ki da je v tem poslu neizogibno. Menda ga je bilo nekaj tudi ob odobritvi poleta misije Artemis II do Lune. Po koncu misije Artemis I leta 2022 so namreč ugotovili nepričakovane poškodbe toplotnega ščita. New York Times je zapisal, da se zavedajo, da je pomanjkljiv. Simulacije različnih scenarijev pa so kazale, da bo plovilo orion s posadko prestalo vrnitev v atmosfero in skoraj 2800 stopinj Celzija vročine celo v primeru večjih poškodb ščita. V petek, ko se je orion vračal, so vsi držali pesti, da ima Nasa prav.