Jahta A, ena največjih na svetu, ki je v lasti Andreja Igoreviča Melničenka, je ocenjena na približno 600 milijonov dolarjev. Italijanske oblasti so jo zasegle leta 2022 v okviru sankcij EU po invaziji na Ukrajino. Od takrat je ladja trajno zasidrana v tržaškem pristanišču in pod nenehnim nadzorom.
Jahta, ki so jo Italijani poimenovali najgrša ladja na svetu, je dolga kar 142 metrov. Zasnoval jo je francoski oblikovalec Philippe Starck. Njeno zunanjost zaznamujejo skoraj nevidna okna, vgrajena v bleščeč oklepni jekleni okvir, zaradi česar je videti kot ladja duhov. Ima tri vrtljive jambore iz ogljikovih vlaken, visoke približno toliko kot osemnadstropna stavba. Njihova silhueta je postala običajen prizor v prometnem pristanišču, kamor vsak teden pripluje več deset potniških ladij.
Župan: Ceneje bi bilo kupiti novo jahto
Septembra 2025 je tržaški župan Roberto Dipiazza sprožil javno kampanjo, v kateri je odprl vprašanje, kdo plačuje privez in vzdrževanje jahte. Označil jo je za »sramoto« in zagrozil, da jo bodo prodali ali odpeljali iz pristanišča.
Dipiazza je za CNN povedal, da stroški vzdrževanja jahte znašajo približno 30.000 dolarjev na dan oziroma skoraj 11 milijonov dolarjev na leto. V znesek so vključeni plače 20 članov posadke, gorivo za generatorje, specializirano čiščenje, zavarovanje in varovanje.
Italijanska zakonodaja določa, da je treba zaseženo plovilo vzdrževati in preprečiti njegovo rjavenje ali potopitev. Če bodo sankcije proti Melničenku nekoč odpravljene, bo moral ta poravnati stroške, če bo želel jahto prevzeti.
»Na koncu bo zanj ceneje kupiti novo jahto kot pa nam povrniti vse, kar smo porabili. Kaj pa to pomeni za nas? Morda bomo morali še leta plačevati vzdrževanje te pošasti,« je opozoril Dipiazza.
Sodišče EU leta 2025 potrdilo zaseg
Melničenko, bankir in industrialec, čigar premoženje ocenjujejo na približno 20 milijard dolarjev, je zaseg jahte izpodbijal že poleti 2022. Trdil je, da plovilo ni v njegovi neposredni lasti, temveč pripada družbi Valla Sails prek sklada, ki ga je ustanovila njegova žena.
O primeru je leta 2022 odločalo sodišče v Rimu, nato pa je spor prišel do Sodišča Evropske unije. To je leta 2025 razsodilo, da lahko Italija jahto še naprej zadržuje, vendar jo mora ustrezno vzdrževati.
Tudi vzdrževanje jahte Šeherezada stane milijone
Jahta A ni edina ruska jahta, katere vzdrževanje italijanske davkoplačevalce stane milijone. V toskanskem pristanišču Marina di Carrara je zasidrana tudi šestpalubna superjahta Šeherezada, dolga 142 metrov.
Skrita je za visokim obzidjem, ki jo varuje tudi pred radovednimi pogledi. Čeprav je uradno registrirana na Eduarda Hudajnatova, vodjo ruske naftne družbe Rosneft, je ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni trdil, da naj bi v resnici pripadala ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Po podatkih transponderja, ki jih je zabeležila spletna storitev VesselFinder, je jahta 28. avgusta letos zapustila pristanišče in se ob spremstvu italijanskih varnostnih sil odpravila proti severu, v smeri italijanske riviere. Po desetih urah se je vrnila. Tiskovni predstavnik družbe Italian Sea Group, v katere doku je jahta zasidrana, je pojasnil, da je šlo za tehnične preizkuse v okviru vzdrževanja.
Po poročanju portala Superyacht Times je superjahta vredna 700 milijonov dolarjev. Med drugim ima dva helidroma in bazen, ki ga je mogoče spremeniti v plesišče. Davčni dokumenti, ki jih je videl CNN, kažejo, da je bil privez za jahto plačan do septembra. V družbi Italian Sea Group niso želeli razkriti, kdo je poravnal te stroške in kdo jih krije zdaj.
Od zasega jahte so toskanski davkoplačevalci za plače njene maloštevilne posadke namenili več kot 15 milijonov dolarjev. Nekateri člani posadke so Britanci, drugi Rusi, sestava pa se večkrat na leto zamenja, poročajo lokalni mediji. Filmsko ekipo, ki se je lani poskušala približati jahti, so odgnali z droni in vodnimi topovi.
Dodatne stroške predstavljata tudi varovanje, ki mora preprečiti približevanje plovilu, in njegov odhod iz pristanišča, dokler je pod zasegom.
Italija plačuje tudi posadke drugih zaseženih jaht
Med drugimi plovili, katerih vzdrževanje financira Italija, je tudi 64 metrov dolga elegantna superjahta Lady M. Pripada Alekseju Mordašovu, tesnemu Putinovemu sodelavcu in večinskemu lastniku Severstala, največjega ruskega podjetja v jeklarski in rudarski industriji.
Po oceni revije Forbes je premoženje Mordašova vredno skoraj 37 milijard dolarjev. Jahto Lady M so zasegli v Imperii, italijanske davkoplačevalce pa je doslej stala približno dva milijona dolarjev, je za Forbes povedal Matteo Bonjean, namestnik direktorja pristanišča Marina di Imperia.
V bližini vzdržujejo tudi 38 metrov dolgo superjahto Lena, ki je v lasti Genadija Timčenka, še enega Putinovega zaveznika.
Vsa zasežena plovila imajo posadke, ki skrbijo za njihovo vzdrževanje, njihove plače pa krije italijanska vlada. Med dodatnimi stroški je tudi klimatska naprava, ki preprečuje nastanek plesni v notranjosti plovil.
Tudi druge države plačujejo vzdrževanje zaseženih jaht
Italija ni edina evropska država, ki nosi stroške vzdrževanja zaseženih jaht. Nemčija vzdržuje 800 milijonov dolarjev vredno jahto Dilbar, ki je bila nekoč v lasti sestre sankcioniranega ruskega milijarderja Ališerja Usmanova. Francija plačuje vzdrževanje jahte Amore Vera, ki pripada sankcioniranemu oligarhu Igorju Sečinu, Španija pa skrbi za jahto Tango, ki je v lasti sankcioniranega ruskega milijarderja Viktorja Vekselberga.
Gibraltarju je uspelo na dražbi prodati 72 metrov dolgo jahto Axioma, ki je pripadala ruskemu industrialcu in milijarderju Dmitriju Pumpjanskemu. Zanjo so iztržili približno 37,5 milijona dolarjev, je poročal Reuters.
Tudi ZDA so prodale več plovil, med njimi jahto Amadea, ki je bila v lasti sankcioniranega ruskega politika Sulejmana Kerimova.
V Črni gori velika jahta prepuščena propadanju
Nekatere države se odločijo, da ne bodo plačevale vzdrževanja zaseženih jaht, če jih k temu ne zavezuje nacionalna zakonodaja. Tako je 108 metrov dolga jahta Luminosity, ki pripada sankcioniranemu ruskemu milijarderju Andreju Gurjevu, v Črni gori prepuščena propadanju in rjavenju.
Na to kažejo fotografije, ki jih je na družbenih omrežjih objavilo podjetje Benetti Yachts, ki je plovilo izdelalo. Črna gora je jahto leta 2024 poskušala prodati za 135 milijonov evrov, vendar je bila prodaja nazadnje blokirana. Plovilo še vedno propada v marini Porto Montenegro v Tivtu.
Italijanska premierka Giorgia Meloni odločno podpira nadaljevanje sankcij proti ruskim oligarhom, povezanim s Putinom. Prejšnji mesec je v italijanskem senatu opozorila, da bi bila vsaka omilitev sankcij ali sklenitev dogovora z Moskvo »zelo tvegana poteza«.
