Študentsko gibanje v Srbiji se pripravlja na prevzem oblasti. Po veliki zmagi na parlamentarnih volitvah bo prihodnji torek potekala ustanovna seja nove skupščine, v kateri bosta sedeli samo dve stranki – Študentska lista s 140 poslanci in dotlej vladajoča Srbska napredna stranka (SNS) Aleksandra Vučića s 103 poslanci. Preostalih sedem poslancev je iz vrst manjšin. Skupščina bo najprej izbrala svojega predsednika, ki bo obenem vršilec dolžnosti predsednika države zaradi odstopa Vučića. Predsedniške volitve bodo na sporedu do konca leta.
Prehod od študentskega gibanja, ki je odločitve sprejemalo na plenumih s konsenzom oziroma s pravico veta, do upravljanja države in njenih institucij pa je velik preskok. Spremlja ga vrsta dilem in odprtih vprašanj. Bo državo res še naprej vodilo študentsko gibanje s plenumskim sprejemanjem odločitev, ki jih bosta potem izvajala vlada in parlamentarna večina? V srbskih medijih se te dni sprašujejo, kako točno bo to videti v primeru 140 poslancev Študentske liste. Ti so po ustavi samostojni in jim ni treba nikomur vračati mandata. Obenem so podpisali izjavo, da nikoli ne bodo glasovali za predloge, ki so neskladni s programom študentskega gibanja; če bi ravnali drugače, bi se štelo, da so odstopili, piše v izjavi.
Nov model za ves svet?
O teh in drugih dilemah je v Ljubljani v torek spregovoril nekdanji srbski predsednik Boris Tadić, ki je bil na čelu države med letoma 2004 in 2012, ko je volitve izgubil in se je začel vzpon Srbske napredne stranke. Tadić s študentskim gibanjem nima konkretno nič in ne govori v njegovem imenu, je pa ponosen nanj, je rekel v pogovoru z nekdanjim slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem. Po njegovi oceni bodo študentski plenumi obdržali svojo moč in vpliv pri odločanju, saj so navsezadnje tam pravi zmagovalci volitev, ne pa med tistimi, ki so jih na plenumih postavili na kandidacijske liste. »Plenumi so jedro vsega, oni so dosegli, da Vučića ni več. Plenumi bodo predlagali ministre, vsaj nekatere. O tem, kako bo vse potekalo, še razmišljajo,« je povedal Tadić.
Od zunaj se zdi, da gre kar za kovanje novega modela vodenja države. Tadić pravi, da ne ve, kako bo deloval v praksi, a da študentom zaupa, saj navsezadnje pred dvema letoma sam ni vedel, kako bi bilo mogoče z oblasti spraviti Vučića, pa so študenti našli pot. »Morda bodo našli nov model za ves svet,« pravi nekdanji predsednik. Prepričan je, da bodo akademiki po vsem svetu preučevali, kako je študentskemu gibanju uspelo povoziti močan avtokratski režim, ki je nadziral medije in varnostne službe.
Toda nekdanji predsednik je tudi politik z dolgo kilometrino in veliko izkušnjami, poznavalec obrti. Za v prihodnje vidi izzive. Pravi, da se mu znanstveniki in profesorji nikoli niso zdeli dobri politiki, ti pa so zdaj povečini poslanci Študentske liste. Poleg tega se lahko pojavi zelo človeški dejavnik, ko bi med novimi poslanci ali ministri, ko bodo začutili oblast, prišla na dan egoistična, individualistična plat človeške narave. »Kaj bo s profesorji, ko pridejo na oblast? Rad bi jim pomagal, da ne ponovijo mojih napak,« je dejal Tadić v pogovoru o prihodnosti Srbije po volitvah, ki ga je organiziral Pahorjev zavod Prijatelji Zahodnega Balkana. Omenil je razpravo z eno od študentk, ki mu je rekla, da na čelu države noče več oseb, ampak institucije, ki naj vodijo državo. »To je nevarno. Institucije vodijo ljudje. To je lahko boleča prebuditev,« je dodal Tadić.
Interesi Srbije so glede Rusije in Kosova jasni
Eno izmed odprtih vprašanj je program nove vlade. Na prvem mestu so uveljavljanje vladavine prava in demokracije, razgradnja medijsko-propagandnega in varnostnega aparata režima ter kaznovanje tistih, ki so mučili študente. Tadić pa vidi tudi veliko potenciala za gospodarski razvoj, sploh če bodo podjetniki vlagali v nastanek paradnih konjev ekonomije. Glede Kosova pravi, da bo Študentska lista poskušala najti kompromis, a da je jasno, da v srbskem interesu ni razdelitev države, kar bi povzročilo travme za prihodnost, kot tudi ni uvajanje sankcij proti Rusiji. »Zahod mora to razumeti,« pravi in dodaja, da so sankcije proti Srbiji v času Miloševića najbolj koristile režimu.
Po njegovem je za Srbijo ključno, da študentsko gibanje obstane. Za to pa se ne sme ideološko razdrobiti, iz njega ne sme nastati vrsta novih strank in moralo bo znati upravljati različne poglede po načelu: strinjamo se, da se ne strinjamo, a imamo pravila. Je pa optimist, pravi in dodaja: »Veseli me, ko smo Srbi inovativni … Morda so študenti iznašli nov model v politiki – nekaj, česar še ne razumemo.«