Iran ne kaže nobenih znakov, da bi popustil grožnjam ameriškega predsednika Donalda Trumpa in pred iztekom njegovega ultimata ponovno odprl Hormuško ožino za prosto plovbo tankerjev in tovornih ladij. Trumpov ultimat se izteče jutri zjutraj ob 3.30 po teheranskem času. Egiptovski, pakistanski in savdskoarabski posredniki poskušajo medtem v zadnjem trenutku pred iztekom ultimata doseči rešitev, s katero bi preprečili ameriški napad na iransko infrastrukturo, še posebno elektrarne. Če Iran ne bo sprejel dogovora, bo nocoj umrla celotna civilizacija, je le nekaj ur pred koncem ultimata danes zagrozil Donald Trump. Njegov podpredsednik J. D. Vance, ki se mudi v Budimpešti na obisku predvolilne podpore madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, je dejal, so vojaški cilji ameriškega napada na Iran doseženi. Dodal je, da Iranci niso bili in še vedno niso najhitrejši pogajalci.
Trump in Izrael pritiskata na Iran
Ameriška vojska je danes izvedla napade na vojaške cilje na iranskem otoku Karg, je poročal ameriški portal Axios. Zadeli naj bi okoli 50 tarč. Hkrati Izrael uresničuje svoje grožnje z napadi na iransko železniško infrastrukturo, ki jo je Irancem odsvetoval v nadaljnjo uporabo. Napadeni sta bili železnici v Karaju in Gazvinu, prav tako pa tudi eden od železniških mostov v provinci Zanjan. Potem ko so rakete zadele tudi električno omrežje v provinci Karaj, je na tem območju prišlo do delnih izpadov elektrike. Očitno poskušajo ZDA skupaj z Izraelom z uvodnimi napadi na infrastrukturo Iran prisiliti v popuščanje.
Toda v Revolucionarnih gardah, ki očitno tudi vse bolj odločajo o odločitvah na iranski strani, so kljubovalno napovedovali okrepitev protinapadov, če bodo sovražniki uresničili svoje grožnje. »Z infrastrukturo Amerike in njenih partnerjev bomo storili toliko, da jim in njihovim zaveznikom za dolga leta onemogočimo dostop do nafte in plina v tej regiji,« so zapisali in povsem jasno napovedali, da njihovi napadi ne bodo več omejeni na bližnjevzhodno regijo. »Ameriški voditelji niso sposobni oceniti, katera ključna območja bi se znašla v dosegu naših lovcev, če bi napadli našo infrastrukturo. Naš odziv se bo razširil tudi izven regije, če bo ameriška vojska prestopila naše rdeče črte,« so zapisali v Revolucionarni gardi.
Katarjeva svarila
Katar je v luči vse večje eskalacije in očitnega stopnjevanja konflikta opozoril, da je regija »blizu« točke, ko eskalacije vojne ne bo več mogoče obvladati. »Vse strani pozivamo, naj poiščejo rešitev in način za končanje te vojne, preden bo prepozno,« je dejal tiskovni predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Majed Al Ansari.
Iran še naprej zavrača ponudbe za začasno prekinitev spopadov. Vendarle pa so danes po poročanju iranskih medijev posredovali odgovor na ponudbo za premirje, ki jo je za ZDA in Iran pripravil pakistanski general Asim Munir. Predlog so zavrnili in namesto njega predstavili svojega v desetih točkah, s katerim zavračajo začasno premirje in vztrajajo pri nujnosti dokončnega konca konflikta.
Kakšni so pogoji Irana?
Teheran želi določiti več pogojev za pogovore o trajnem miru. Dobiti želijo predvsem jamstva, da ZDA in Izrael ne bodo spet napadli ter da bo Iran prejel odškodnine za povzročeno škodo v napadu na njegovo ozemlje. Prav tako naj bi Teheran zahteval še nov sistem zaračunavanja pristojbin za plovbo skozi Hormuško ožino po koncu konflikta. Trump še naprej vztraja pri grožnji, da bo prišlo do napada na iransko infrastrukturo, če Iran ne bo popustil. »Potrebujemo sporazum, ki bo zame sprejemljiv. In del tega sporazuma bo, da želimo prost pretok nafte in vsega drugega,« je v ponedeljkovi tiskovni konferenci v Beli hiši dejal Trump. »Vso državo je mogoče uničiti v eni noči in ta noč bi lahko bila že jutri. Vsi mostovi v Iranu bodo uničeni … Vse elektrarne v Iranu bodo nedelujoče, gorele bodo, eksplodirale in jih nikoli več ne bo mogoče uporabiti,« je vnovič zagrozil Trump.
Takšne krize še ni bilo
Pred nevarno bližajočo se največjo eskalacijo vojne se razmere na energetskih trgih še naprej zaostrujejo. »Trenutna naftna in plinska kriza, ki jo je sprožila blokada Hormuške ožine, je resnejša od tistih iz let 1973, 1979 in 2022 skupaj, je za časopis Le Figaro povedal Fatih Birol, direktor Mednarodne agencije za energijo (IEA). »Svet še nikoli ni doživel tako velike motnje v oskrbi z energijo,« je ocenil in pristavil, da bodo trpele evropske države pa tudi Japonska, Avstralija in druge. Po Birolovih besedah so najbolj ogrožene države v razvoju, ki bodo trpele zaradi višjih cen nafte in plina, višjih cen hrane in splošnega pospeška inflacije.
Ruski premier Mihail Mišustin je medtem ocenil, da je konflikt na Bližnjem vzhodu Rusiji odprl nove priložnosti za Rusijo in da ima Moskva potencial za hitro povečanje svojega izvoza energije, surovin in hrane. Hkrati pa ostaja zaščita domačega trga glavna prednostna naloga Rusije, je dejal Mišustin in dodal, da se proračunski prihodki Rusije povečujejo zaradi rasti svetovnih cen nafte.
