Koren je v intervjuju za Hino priporočil Hrvaški in drugim evropskim državam, naj preverijo osebje iranskih veleposlaništev, ker da so v večini pripadniki revolucionarne garde z nalogo »zbiranja obveščevalnih podatkov« in podpore terorizmu.
Veleposlanik trdi tudi, da ima iranski režim po Zahodu »speče celice«, veliko svojih podpornikov pa da ima v Bosni in Hercegovini.
Hrvaško, ki ima tudi svoje veleposlaništvo v Teheranu, je ob tem pozval, naj v celoti prekine diplomatske odnose z Iranom.
Član vladajoče stranke HDZ Davor Ivo Stier je v oddaji Hrvatskega radia U mreži Prvog danes poudaril, da Hrvaška svoje odločitve sprejema suvereno. Da je odločitev o odnosih z Iranom suverena odločitev Hrvaške, pa je menil tudi član največje opozicijske stranke SDP Joško Klisović.
Nesprejemljivo vmešavanje
»Doslej odnosov z Iranom nismo prekinili in ne vidim razloga, zakaj bi jih prekinili zdaj, vendar to ne pomeni, da nam je teokratski državni režim v Iranu všeč. (...) Prav tako nam ni všeč skrajno desna vlada v Izraelu, vendar to ne pomeni, da bomo prekinili odnose z Izraelom,« je poudaril Klisović.
Poslanec albanske, bošnjaške, črnogorske, makedonske in slovenske narodne manjšine Armin Hodžić pa je izjavo veleposlanika označil za nesprejemljivo vmešavanje v suverene odločitve Hrvaške.
»Hrvaška ni država, v kateri bodo tuja veleposlaništva določala zunanjo politiko, niti nismo protektorat, v katerem bodo diplomatska predstavništva našim institucijam delila politične lekcije,« je poudaril v sporočilu za javnost.
Predsednik in premier na nasprotnih bregovih
Odnosi med Hrvaško in Iranom so formalno dobri, odnose med Hrvaško in Izraelom pa zaznamujejo precejšnje razlike v stališčih med predsednikom države Zoranom Milanovićem in vlado premierja Andreja Plenkovića.
Medtem ko vlada glede konflikta v Gazi in aktualnih izraelsko-ameriških napadov na Iran ohranja bolj previdno stališče, je Milanović ostrejši. Tako je prepovedal vojaško sodelovanje med hrvaškimi in izraelskimi oboroženimi silam, vojaška intervencija v Iranu brez mandata Združenih narodov pa po njegovem prepričanju ne rešuje krize, temveč jo še dodatno zaostruje in ogroža dolgoročno stabilnost.