V petek in soboto so iz Teherana prišle spodbudne izjave glede podpisa memoranduma med ZDA in Iranom. Tako se je v soboto Donald Trump, ki je po sklenitvi premirja 8. aprila že 39-krat napovedal mirovni dogovor z Iranom, zdel za spremembo verodostojen s sporočilom, da bo do podpisa memoranduma prišlo že v nedeljo. Digitalni podpis so napovedali tudi v Pakistanu, ki je glavni mirovni posrednik.
Trump je poudaril, da se Iran s tem okvirnim dogovorom odpoveduje jedrskemu orožju. V resnici bi v 60 dneh po podpisu šele potekala pogajanja o iranskem jedrskem programu. Trump tudi trdi, da bi bila takoj po podpisu mogoča prosta plovba skozi Hormuško ožino, a po Teheranu bi se to zgodilo v naslednjih 30 dneh. Vsekakor je za Trumpa pomembno, da pred jesenskimi kongresnimi volitvami padejo cene bencina v ZDA, za režim Islamske republike pa, da bo z odpravo ameriške blokade Iran spet lahko izvažal nafto.
Brez darila za rojstni dan
Z iranskega zunanjega ministrstva so v soboto sporočili, da bodo okvirni sporazum morda podpisali v naslednjih dneh. A v nedeljo je Izrael silovito bombardiral šiitsko predmestje Bejruta in po vsem trpljenju libanonskih šiitov bo režim v Teheranu, ki že ves čas zahteva končanje izraelskih napadov v Libanonu, težko pristal na podpis memoranduma, čeprav je Trump v nedeljo kritiziral Izrael.
Poudariti velja, da še ne gre za mirovni sporazum, temveč bolj za 60-dnevno podaljšanje premirja z odprtjem Hormuške ožine. Torej se tu rešuje problem, ki ga ni bilo pred začetkom ameriško-izraelskih napadov 28. februarja. A tudi če bi Iran s podpisom memoranduma dovolil prosto plovbo skozi ožino, jo lahko vedno znova zapre, če mu kaj ne bo všeč, kot so na primer izraelski napadi v Libanonu. Tako tudi ni pričakovati, da se bo Islamska republika v resnici odpovedala jedrskemu orožju. Vsekakor bodo njeni voditelji še naprej trdili, da ga nimajo namena izdelati. In ko se Trump hvali, da so Iranci zdaj dali takšno zavezo, noče vedeti, da so tako govorili že pred vojno. Možno je celo, da Iran kljub podpisu memoranduma ne bo omogočil proste plovbe skozi Hormuško ožino. A za Trumpa bi bilo zdaj pomembno le to, da bo memorandum dovolj hitro podpisan, tako da bo z njim lahko mahal v torek na vrhu G7 kot s svojo veliko zmago v vojni z Iranom. Očitno si je želel to storiti že v nedeljo, ko je imel rojstni dan.
Koliko milijard je Trump obljubil Iranu?
Če bodo Iranci Trumpu res dali to darilo za na vrh G7 ali pa so bili to pripravljeni storiti, če ne bilo najnovejšega izraelskega bombardiranja Libanona, potem jim je Trump moral skrivaj nekaj dati v zameno. Na primer 12 od 24 zamrznjenih milijard dolarjev iranskega denarja v tujih bankah. Trump gotovo tega ne bi storil s pomočjo ameriških bank, ampak s pomočjo bližnjevzhodnih bank. Tako bi lahko rekel, da sam Iranu ni dal ničesar. Še vedno pa bi bilo to veliko ponižanje zanj, ker je moral tako popustiti šiitski Islamski republiki, ki jo je hotel in jo najbrž še vedno hoče uničiti. Poleg tega že ves čas ostro napada nekdanjega predsednika Baracka Obamo, ker je Iranu pred enajstimi leti omogočil dostop do 1,7 milijarde zamrznjenih dolarjev.
Obamo ves čas kritizira tudi zato, ker je leta 2015 pristal na jedrski sporazum z Iranom. Leta 2018 je Trump ta sporazum, ki je dejansko odpravil iranski program jedrskega orožja, razveljavil, ker ne rešuje vprašanja iranskih balističnih izstrelkov in podpiranja Hezbolaha, Hamasa in podobnih proiranskih skupin. Zdaj je glavni problem pri pogajanjih med ZDA in Iranom ravno v tem, da hoče Trump doseči boljši sporazum s Teheranom, kot je bil tisti leta 2015. Dejansko pa lahko doseže le slabši sporazum, ker od marca letos, potem ko so se začeli ameriško-izraelski napadi, Teheran lahko izsiljuje z blokado Hormuške ožine.