Iranska revolucionarna garda je zagrozila s protinapadi na več energetskih objektov v Savdski Arabiji, Združenih arabskih emiratih (ZAE) in Katarju "v prihodnjih urah", potem ko so državni mediji poročali, da so izraelske rakete zadele iranske plinske objekte na ogromnem polju južni Pars, ki premore največje zaloge plina na svetu.
Iranski državni mediji so kot tarče režima opredelili savdsko rafinerijo Samref in petrokemični kompleks Jubail, plinsko polje al-Hosn v ZAE, katarski petrokemični kompleks Mesaieed ter rafinerijo Ras Laffan.
"Ti centri so postali neposredne in legitimne tarče ter bodo napadeni v prihodnjih urah. Zato pozivamo vse državljane, prebivalce in zaposlene, da nemudoma in brez odlašanja zapustijo ta območja ter se umaknejo na varno razdaljo," se je glasilo opozorilo.
Konec načrta o menjavi oblasti?
Napad na srce iranske plinske infrastrukture pomeni dodatno veliko eskalacijo vojaških operacij ZDA in Izraela. Državi sta do zdaj večinoma prizanašali iranskemu naftnemu in plinskemu sektorju ter tako pomagali brzdati skokovito naraščanje svetovnih cen nafte.
Odločitev, da tarča postaneta tudi iranski in plinski sektor, medtem kaže, da so sanje o menjavi režima splavale očitno po vodi. Kot opozarja britanski politični komentator Rory Stewart, bi potencialni novi iranski režim potreboval sredstva iranskega naftnega in plinskega sektorja za ponovno vzpostavitev države. Brez teh sredstev bi bila tranzicija oblasti skrajno težka, če ne nemogoča.
Napadi na ta dva ključna sektorja za iransko gospodarstvo medtem nakazujejo, da gre Izrael v smer popolne razgradnje iranskega gospodarstva. Mnogi analitiki tudi sicer menijo, da je Izraelu povsem po godu, če se Iran spremeni v propadlo državo. V Tel Avivu naj bi menili, da jim kot tak predstavlja manjšo grožnjo kot Iran, ki je sposoben razviti jedrsko orožje.
Izraelski mediji sicer navajajo, da je Izrael današnji napad izvedel s soglasjem ZDA.
Totalna gospodarska vojna
Eskandar Pasalar, guverner Asaluyeha v južnem Iranu, je ameriško-izraelsko eskalacijo obsodil kot "politični samomor". Za iranske državne medije je izjavil, da se je "nihalo vojne prevesilo" v "totalno gospodarsko vojno". Tiskovni predstavnik kataraske vlade, Majid al-Ansari, pa je opozoril, da napadi na energetsko infrastrukturo "predstavljajo grožnjo svetovni energetski varnosti, pa tudi ljudem v regiji in njenemu okolju".
Svetovna referenčna cena nafte se je medtem povzpela za kar 5 odstotkov na vrednost 108,60 dolarjev za sod, medtem ko je evropska referenčna cena plina poskočila za več kot 7,5 odstotkov na prek 55,50 evrov za megavatno uro.
Izvoz nafte padel za 60 odstotkov
Dnevni izvoz nafte iz regije je zaradi vpliva napadov in iranske blokade izvoza skozi Hormuško ožino upadel za vsaj 60 odstotkov v primerjavi s predvojno ravnjo. To je prisililo zalivske sosede v omejitev proizvodnje nafte in plina, saj so cevovodi in skladišča dosegli svojo polno zmogljivost.
Iran je v tednih od začetka vojne nemoteno pošiljal tankerje s surovo nafto skozi Hormuško ožino, hkrati pa grozil z zažigom plovil, ki prevažajo nafto iz sosednjih zalivskih držav. V začetku prejšnjega tedna je svetovna cena nafte prvič po maju 2022 presegla 116 dolarjev za sod, ko so trgovci začeli vračunavati stroške vojne v oskrbo z energenti.